sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "šalamova".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Šalamova so prvič aretirali že med študijem , potem pa še večkrat , zaradi pravih malenkosti .
Šalamova je opisovano obdobje, zajeto v njunih pripovedih, omejeno z letom 1956, kar je pogojeno tudi s časom nastanka njunih literarnih del.
Šalamova je dostopna na naslovu: https://shalamov.ru/biography/ (24.
Takšni prehodi od prve osebe k tretji ter uporaba pristnih in drugič spet izmišljenih imen so elementi nove proze Šalamova.
Življenjepis Šalamova postane soočanje njegovega osebnega spomina z javnim; neprimerljivo unikatnega, edinstvenega in istočasno skupnega z drugimi ljudmi.
Na splošno je za novo prozo Šalamova značilna faktičnost, preprostost, odpoved vsemu, kar bi lahko imenovali fikcija.
Eksistencializem v delih Šalamova prepoznamo po temah absurdnosti in upora, tesnobe, strahu pred svobodo in odgovornostjo.
Seveda se taboriščni kronotop razlikuje od tistega, ki ga na primer prikazuje taboriščna proza Šalamova.
Resničnost Šalamova je podobna gledališču absurda, ki se po mojem mnenju ujema z filozofijo eksistencializma.
Umetnost Šalamova, umetnost brez ideologije, je bila bolj podobna moralnemu iskanju predstavnikov zahodne inteligence.
» Taborišče je v prozi Šalamova postalo model človeškega sveta , sveta zla , humanega pekla .
V protagonistih Šalamova lahko prepoznamo avtorja, ki ima v vsaki zgodbi drugačno ime.
Razlika med dejstvi in fikcijo ni nikjer tako pomembna kot v zgodbah Šalamova.
Pri naslovih zgodb Šalamova pa ugotovimo, da so ti namerno napačni ali paradoksalni.
Nenazadnje je za Šalamova individualizem posebna karakteristika avtorske pisave, njegov lastni umetniški poudarek.
V taborišču so junaki Šalamova že prestopili črto med življenjem in smrtjo.
Ugotovila sem, da ima proza Šalamova in Solženicina eno temeljno značilnost, in to je natančni opis realnosti, gre za skoraj klasični realizem.
Za Šalamova so taborišča postala dokaz človekove živalske narave.
Leta 1982 niso poznali pisatelja Šalamova , so pa jeseni istega leta po odloku državnega predsedstva imeli dan žalovanja za sovjetskim predsednikom Brežnjevom .
Pri tem so si izposodili delo ruskega pisca Varlama Šalamova , čigar poezija ne izziva obračuna s stalinizmom .