sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "škufca smrdel".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Škufca Smrdel (2004) pa v svojem delu navaja, da tudi onkološki bolniki sami pogosto navajajo kot vzrok bolezni stres in psihične vplive.
Škufca Smrdel ( 2011 ) pravi , da bolniki danes informacije pridobivajo preko različnih virov ( internet , knjige , revije ) .
Zdravljenje maligne bolezni in spoprijemanje z njo je dolgotrajen in postopen proces, v katerem se prepletajo različna doživljanja in čustva (Škufca-Smrdel, 2007).
Po končanem zdravljenju se doživljanje strahu in negativnih občutij zmanjšuje oz. se posameznice naučijo živeti s strahom in ga obvladovati (Škufca Smrdel, 2007).
Spremembe in pričakovanja, ki so si jih ženske zadale, so se velikokrat izkazale za nerealne, čemur pogosto sledi razočaranje (Škufca Smrdel, 2006).
Bolnik pogosto tudi ne ve, kaj določena občutja pomenijo, ali celo misli, da so to nujni spremljevalci življenja z boleznijo (Škufca Smrdel 2017, 4).
Tako Škufca-Smrdel (2011) opredeli komunikacijo kot proces, kjer lahko posamezniki izmenjujejo informacije ob uporabi skupnega jezika, mimike, kretenj in znakov.
Pacientka in njen partner , ki pričakujeta otroka , se velikokrat ukvarjata s skrbmi , kako bo bolezen zaznamovala otrokovo življenje ( Škufca-Smrdel , 2007 ) .
Veščine komunikacije niso prirojene in se s klinično prakso ne izboljšujejo avtomatično , se jih pa da tudi priučiti ( Škufca Smrdel , 2011 ) .
Je eden izmed najbolj stresnih stranskih učinkov , saj bolnike nenehno spominja na bolezen in jo naredi vidno tudi drugim ( Škufca Smrdel , 2007 , str. 828 ) .
S "stiska" imenujemo obremenjujoča psihološka, socialna in duhovna doživljanja, ki lahko ovirajo spoprijemanje s problemi (ang. distress) (Škufca Smrdel, 2019).
Pri tem je pomembno pravočasno zaznati stisko bolnika , da bi mu lahko pravočasno omogočili ustrezno strokovno pomoč ( Škufca Smrdel , 2007 ) .
Med te ukrepe po navedbah Škufca Smrdel (2015, 101) uvrščamo psihoedukacijo, podpirajočo (suportivno) psihoterapijo, kognitivno vedenjsko terapijo in različne oblike skupinskih terapij.
Prav tako se sprašujejo, ali je njihovo doživljanje običajno, kar pa lahko vpliva na uspešnost zdravljenja (Škufca Smrdel, 2007a).
V praksi pa se za pomoč strokovnjakov ne odloča veliko pacientov oziroma je dostopnost le-teh zelo slaba (Škufca Smrdel 2007, 6).
Batkoska in Škufca Smrdel (2017) pojasnjujeta, da se ob postavitvi diagnoze običajno pojavi psihološka stiska in negativna čustvena stanja.
Pomemben del celostne obravnave bolnikov je zato tudi prepoznavanje tistih, ki se z boleznijo spoprijemajo težje (Škufca-Smrdel, 2007).
Vse to pa lahko pomembno znižuje kakovost življenja bolnikov z rakom tudi še leta po končanem zdravljenju ( Škufca Smrdel , 2007 , str. 827 ) .
Klinična psihologinja Andreja Škufca Smrdel je opozorila, da vsako tiščanje v prstih ni znak anksioznosti in da vsak glavobol ni znak stresa.
Pri mlajših ženskah je eden izmed glavnih virov doživljanja stiske možnost neplodnosti po končanem zdravljenju (Škufca Smrdel, 2007).