sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "adhezinov".
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Številni patogeni vsebujejo gene za več tipov adhezinov, kar je glavna slabost terapije z učinkovinami, ki preprečujejo adhezijo.
Zadnji gen, ki ga uvrščamo v skupino adhezinov in smo ga obravnavali v tej magistrski nalogi je gen sfaA.
V naslednji stopnji poleg adhezinov sodelujejo tudi toksini, ki bakteriji olajšajo vdor v gostiteljske celice in raznašanje v druga tkiva/dele telesa.
V ledvicah se s pomočjo adhezinov ali pilov pritrjajo na ledvični epitelij in proizvajajo toksine, ki poškodujejo gostiteljevo tkivo.
Ti simptomi so povezani z delovanjem adhezinov, s katerimi bakterije uravnavajo pritrjanje na črevesje ter sintezo enterotoksinov, ki povzročajo drisko.
Ti geni imajo zapis za sintezo adhezinov, proteaz, toksinov, sistemov za prevzem železa in dejavnikov za izogibanje imunskemu sistemu gostitelja.
Ti anionski glikani sodelujejo pri ionski izmenjavi, pri prepustnosti celične stene za hranila in antibiotike ter nadzoru aktivnosti avtolitičnih encimov in adhezinov.
Temu sledi ekspresija pilijev in adhezinov na površini bakterijske celice, ki privede do kolonizacije in vdora bakterij v površinske dežnikaste celice uroepitelija.
Sodelovanje med celicami se kaže z izločanjem kelatorjev železa (sideroforov), encimov, površinskih adhezinov, strukturnih polimerov, ki tvorijo matriks biofilma, in signalnih molekul.
Slednji se preko adhezinov (pili s proteoglikani in proteini) vežejo na makromolekule pelikla.
Sledi ireverzibilna pritrditev bakterij ob proizvajanju ekstracelularnih polimerov ali specifičnih adhezinov.
Sevi te skupine imajo zapise za različne virulentne dejavnike iz skupin adhezinov, toksinov, sideroforjev, ter zapise za polisaharidne kapsule in lipopolisaharide.
Rezultat posledične migracije v sečni mehur in izražanje pilov ter adhezinov je kolonizacija in invazija v dežnikaste površinske urotelijske celice.
Pri negibljivih bakterijskih vrstah posamezne celice povečajo izražanje adhezinov na svoji površini in s tem povečajo svojo "lepljivost".
Prav tako se celice vežejo na površino preko specifičnih adhezinov, ki se nahajajo na pilih in fimbrijih.
Po drugi strani predstavlja boljše poznavanje bakterijskih adhezinov, mehanizmov adhezije posameznih patogenov, odkrivanje in razvoj protiadhezijskih snovi, prihodnost protiadhezijske terapije.
Najbolj pogosto zastopani skupini dejavnikov virulence v našem delu sta tako skupini adhezinov in sideroforjev, najmanj pa skupina toksinov.
Med gene, ki spadajo v skupino adhezinov smo potrdili le gena crl in fimH.
Ireverzibilna adhezija je faza fiksiranja, v njej pride do povezave molekularnih adhezinov in površine.
Humano mleko in snovi rastlinskega izvora so primeri spreminjanja aktivnosti adhezinov s snovmi, ki so naravno prisotne v hrani.