Zanimalo me je, ali komunost in agentnost sami doprineseta k napovedovanju subjektivnega blagostanja ali sta že vključeni v velikih pet osebnostnih potez.

Za emocionalno blagostanje so pomembni napovedniki agentnost, ekstravertnost, sprejemljivost ter nevroticizem, ki na subjektivno blagostanje deluje negativno.

V raziskavi sem se osredotočila tudi na komunost in agentnost v odnosu do emocionalnega, socialnega in psihološkega blagostanja ter njegovo splošno oceno.

Upanje vpliva na agentnost, avtonomnost in rezilientnost posameznika, določa pa tudi izbiro drugih prepričanj in strategij.

Ugotovitve so v skladu s teoretičnim ozadjem, saj posamezne dimenzije psihološkega blagostanja sovpadajo z lastnostmi, značilnimi za agentnost.

Telo prejme agentnost šele kot medij družbenega oblikovanja.

Ta agentnost pa se sicer navadno pripisuje moškemu spolu .

Slovenski študentje bi lahko zaznavali, da je okolje bolj komuno in bi svojo agentnost izražali z višjimi ocenami agentnosti.

Slednje lahko opazimo pri slovenskem vzorcu, saj imajo posamezniki z višjim subjektivnim blagostanjem tudi bolj izraženi agentnost in komunost.

Rezultati so pokazali, da se agentnost povezuje z več merami subjektivnega blagostanja kot komunost.

Pri napovedovanju subjektivnega blagostanja in njegovih posameznih komponent imajo pomembno vlogo tako agentnost in komunost kot pet velikih osebnostnih potez.

Pri napovedovanju psihološkega blagostanja je najpomembnejši napovednik agentnost, kar ni presenetljivo.

Predvidela sem, da se bo agentnost z vsemi merami subjektivnega blagostanja povezovala pozitivno tako pri slovenskem kot nemškem vzorcu.

Pokazali so, da so narcisistična prepričanja o superiornosti omejena le na lastnosti, ki izražajo agentnost.

Na ravni komponent subjektivnega blagostanja se kaže le odstopanje pri emocionalnem blagostanju, s katerim se povezuje le agentnost.

Iz rezultatov lahko sklepamo, da so za zaznano socialno blagostanje pomembne predvsem agentnost, ekstravertnost, sprejemljivost ter vestnost.

Da bi lahko izvajali agentnost, morajo mladi osmisliti svojo izkušnjo, pridobiti nadzor nad njo in iskati nove poti.

Avtor meni, da se agentnost kaže v aktivnem, maskulinem, samoosredotočenem in neodvisnem obnašanju in se nanaša na nagon po samopotrditvi, asertivnosti, individualnosti.

Agentnost se sicer po pričakovanjih med vzorcema ni razlikovala, a do razlik prihaja v izraženosti komunosti med vzorcema.

Agentnost namreč neposredno sovpada z dimenzijami sprejemanje samega sebe, avtonomija ter obvladovanje okolja, posredno pa se povezuje tudi s preostalimi tremi.