Terase so danes zaradi prilagajanja zemlje za možnost kultiviranja na strmih pobočjih v preteklosti razpoznaven element italijanske krajine (glej Agnoletti 2013: 12).

Zaradi pomena gojenja kostanja na hribovitih območjih so tega pogosto zasadili na terasah (Agnoletti 2010: 90).

Mauro Agnoletti (2013: 61) takšno pogozdovanje interpretira kot poskus uveljavljanja "državne krajine" nad "družbeno krajino".

Problem naraščanja gozda Agnoletti vidi v izgubi biotske raznovrstnosti.

Takoj po prihodu na zelenice je Tabor povedel, Agnoletti je prejel natančno diagonalno podajo in zadel za vodstvo.

Renzijev tiskovni predstavnik Marco Agnoletti je sicer dejal, da ne ve ničesar o šefovih načrtih za odstop.

Primerljivi procesi izseljevanja so se dogajali tudi na drugih hribovitih območjih Italije, države, v kateri je kar 41,6 % površja hribovitega (Agnoletti 2013: 23).

To se je dogajalo tudi kot posledica omejitev presežkov na ravni Evropske unije (Agnoletti 2013: 15), o katerih sem že pisala.

Kot primer navede ravno kostanj, o katerem bom še pisala (Agnoletti 2010: 55).

Mauro Agnoletti glede vloge suhozidnih teras navaja še vpijanje vročine, ki jo kamenje oddaja v hladnejših delih dneva (Agnoletti 2013: 50-51).

Za italijansko gozdarsko šolo je namreč značilno selektivno sekanje dreves (Agnoletti 2013: 59-61).

Za Toskano navede, da je bilo od 19. stoletja (tudi) zaradi preraščanja površin z gozdom izgubljene 45 % biotske raznovrstnosti (Agnoletti 2013: 21).

O razširjenosti mešanih nasadov na terasah piše tudi Agnoletti (2010: 8-9).

Kljub temu Agnoletti navaja, da je kostanj še danes najbolj razširjena drevesna vrsta v Italiji (2010: 88).

Poleg tega so kostanjev les uporabljali za podporo vinogradov (Bounous 2009: 72), pod drevesi pa so pasli živali224 (Agnoletti 2013: 60).

Ekonomski pomen tega drevesa v italijanski zgodovini ponazarja razširjena skovanka 'civilizacija kostanja'225 (glej Agnoletti 2010: 88-90; Rao 2013).

Pomembnost sadja v italijanski krajini navaja tudi Agnoletti (2010: 22-24; za specializacijo sort jabolk v prejšnjem stoletju glej De Luca 2006: 26).

Mauro Agnoletti prevlado goloseka na Južnem Tirolskem pripiše vplivu tamkajšnje nemško govoreče populacije.

Za primere dobrih praks povratništva v italijanske Alpe glej Bertolino 2015. uporabna metoda za raziskovanje preobrazbe kulturne krajine (glej tudi Agnoletti 2006b: 6; Piermattei 2012: 114).

Za analizo zmanjševanja biotske raznovrstnosti na opuščenih senožetih na Matajurju glej Sinuello 2018. strani človeka187 (Agnoletti 2013: 19).