sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "akademska samopodoba".
Kliknite za poizvedbo
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Šolska in akademska samopodoba - zajema posameznikovo doživljanje in vrednotenje lastnih spretnosti in sposobnosti za učenje in opravljanje nalog.
Šolska (akademska) samopodoba je presoja lastnih spretnosti in sposobnosti za učenje ter zanimanja za šolske predmete.
Z vstopom v šolo pridobi na pomenu poleg socialne in telesne samopodobe tudi posebna dimenzija samopodobe , imenovana akademska samopodoba .
Večdimenzionalen pomeni, da ne obstaja samo en konstrukt samopodobe, temveč gre za več konstruktov samopodobe (telesna, socialna, akademska samopodoba...).
V raziskavi sem ugotovila, da akademska samopodoba ni odvisna od spola učencev.
Ugotovili so, da je samopodoba, zlasti akademska samopodoba, pomembno povezana z učno motivacijo dijakov.
To so bila zlasti tista , ki so se nanašala na akademske vidike : matematične sposobnosti , verbalno izražanje , splošna akademska samopodoba itd.
Takšne reakcije so tesno prepletene s posameznikovim jazom, s čimer se povezuje tudi akademska samopodoba.
Sestavljajo jo akademska samopodoba (predstava o sposobnostih, poklicna indentiteta...) in neakademska samopodoba (telesne sposobnosti, socialne, čustvena samopodoba).
Razloge za to lahko najdemo v tem, da je samopodoba večdimenzionalni konstrukt, v katerem lahko splošna in akademska samopodoba opravljata različne funkcije.
Pozneje se akademska samopodoba odraža kot doživljanje in vrednotenje lastne inteligentnosti, talentov, zmožnosti za delo ter zaznava telesnega in psihičnega zdravja.
Poleg teh dveh področij se akademska samopodoba na področju verbalnih spretnosti nanaša še na akademske samopodobe pri predmetih tuji jeziki (ang.
Pogosto se pojavi znižana akademska samopodoba, izostajanje od pouka in slabši učni dosežki.
Nadalje ugotavlja, da je akademska samopodoba pomembneje povezana s šolskimi ocenami (ustno ali pisno ocenjevanje), kot pa z dejanskimi dosežki znanja.
Iz zapisa lahko sklepamo, da je njegova akademska samopodoba zelo nizka.
Individualna se deli na področje uspeha oziroma dosežkov (akademska samopodoba, delo, materialni uspeh) in telesno samopodobo (telesne sposobnosti, zunanji videz).
Individualna samopodoba se deli na področje uspeha oziroma dosežkov (akademska samopodoba, delo, materialni uspeh) in na telesno samopodobo (telesna sposobnost, zunanji videz).
Deloma pa se ta akademska samopodoba nanaša tudi na predmeta, ki sta del akademske samopodobe na področju verbalnih spretnosti.
Akademska samopodoba vključuje samopodobe na področju maternega jezika, zgodovine, matematike in znanosti.
Akademska samopodoba se začne oblikovati s prvim dnem našega šolanja in se deli na samopodobo pri posameznih predmetih.