Zaradi pomanjkanja nutrientov je pomembna produkcija lastnih angiogenih dejavnikov, ki izzovejo delitev endotelijskih celic in rast novih kapilar oz. angiogenezo.

Vnos v rumenjakovo vrečko omogoča direktne študije angiogenih učinkov.

V tej fazi maligne celice pridobijo lastnost tvorbe angiogenih dejavnikov, s čimer je omogočena angiogeneza tumorskega tkiva.

To fazo opredeljujemo kot avaskularno, ki pa lahko naenkrat podleže vplivom angiogenih signalov, sproščenih iz tumorskih in gostiteljskih celic v okolico.

Regulacija angiogeneze je odvisna od dinamičnega ravnotežja angiogenih aktivatorjev in inhibitorjev.

Poleg vseh omenjenih lastnosti pa je za rast raka pomembna še njihova sposobnost tvorbe angiogenih dejavnikov, ki omogočajo neovaskularizacijo tumorskega tkiva.

Obenem so sposobne izločanja angiogenih faktorjev, ki spodbujajo tvorbo lastnega žilja v procesu angiogeneze.

Obenem imata sinteza in izločanje angiogenih dejavnikov ključno vlogo pri vzpostavljanju žilnega omrežja znotraj obdajajočega tkiva gostitelja.

Nenehno sproščanje angiogenih dejavnikov omejuje možnost ustreznega razvoja zrelih žil, kar vodi do strukturnih in fizioloških žilnih nenormalnosti.

Metoda se imenuje angiogeneza , kar pomeni tvorjenje novih žil s pomočjo angiogenih faktorjev , ki jih lahko povzročajo tudi tumorske celice .

MMC stimulirajo angiogenezo v tumorjih s sproščanjem angiogenih dejavnikov.

Hitro rastoča tumorska masa z naraščajočimi potrebami po kisiku in hranilih spodbuja vaskularno rast s proizvajanjem različnih angiogenih dejavnikov.

Fiziološki proces rasti novih žil iz že obstoječih žil s pomočjo angiogenih faktorjev, ki jih lahko izločajo tudi tumorske celice.

Ena izmed anti-angiogenih lastnosti želatinaz je tvorba angiostatina, proteolitičnega fragmenta plazminogena.

Celice tumorja začnejo z izločanjem angiogenih dejavnikov oz. snovi, ki stimulirajo izrast novih žil iz obstoječih žil zdravega tkiva okolice.

Celice se odzovejo na pomanjkanje kisika z izločanjem angiogenih signalov.

Antiangiogena terapija pa temelji na zaviranju angiogenih induktorjev ali na uporabi angiogenih inhibitorjev, zaviralcev proangiogenih genov.

Preklop iz normalne fiziološke angiogeneze , ki se aktivira le začasno , na angiogenezo , ki je stalno aktivirana , se zgodi zaradi delovanja angiogenih regulatorjev .

Ko pa maligne celice pridobijo še lastnosti izločanja angiogenih dejavnikov , se v njih zgodi angiogeni preklop , sproži se angiogeneza tumorjev .

To se med drugim kaže v koncentraciji različnih angiogenih molekul v plazmi pacientk.