sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "anksioznost depresija".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo anksioznost depresija med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Ženske pogosto pestijo anksioznost, depresija ter negativna samopodoba.
Žal pa so v konkurenčnem delovnem okolju težave z duševnim zdravjem, kot so: izgorelost, anksioznost, depresija in samomor, vse hujše.
Zmanjšuje se anksioznost, depresija, izboljšuje se razpoloženje, samopodoba, in zaradi vsega tega seveda lažje spimo in zaspimo.
Zmanjšanje negativnih občutij, kot so anksioznost, depresija in stres, so najpogostejši motivi za kompulzivno potrošnjo.
Zloraba psihoaktivnih snovi lahko prispeva k razvoju ali poslabšanju duševnih motenj, kot so anksioznost, depresija ali psihoza.
Zasvojenost s substancami močno pritiska na družinske člane in vodi do negativnih posledic, kot so anksioznost, depresija in obremenitev negovalca.
V preteklih raziskavah so proučevali povezavo teh polimorfizmov s stanji, kot so anksioznost, depresija, bipolarna motnja, posttravmatska stresna motnja, samomorilnost in alkoholizem.
V iskalnik smo vpisali besedo "anksioznost", "depresija" in pregledali najbolj priljubljene aplikacije.
Ugotovili so, da so afektivna labilnost in negativna stanja (anksioznost, depresija/slabo razpoloženje) pomembni dejavniki za predvidevanje nastanka samomorilnih misli.
To so anksioznost, depresija, samomorilnost, samopoškodovanje, pomanjkanje komunikacije (zapiranje vase in izogibanje komunikaciji z ostalimi obsojenimi osebami).
Socialna anksioznost, depresija in potravmatska stresna motnja so pogoste motnje, povezane z zlorabo.
S težavo se vključujejo v socialno okolje, še težje samostojno vzpostavljajo komunikacijo, kar pa vodi do čustvenih težav (anksioznost, depresija).
Raziskave kažejo, da je to obdobje zaznamovano z večjim tveganjem za pojav duševnih težav, kot so anksioznost, depresija in druge motnje.
Psihološka stiska posameznika vključuje različna subjektivna občutja, kot so anksioznost, depresija, stres in podobno.
Pri posamezniku z visoko stopnjo stresa so opazne povečana razdražljivost, anksioznost, depresija, utrujenost, migrene in splošna odmaknjenost.
Pri nekaterih bolnikih se pojavijo kognitivne motnje in motnje pozornosti (tj. možganska megla), anksioznost, depresija, psihoza, napadi in celo samomorilno vedenje.
Poudarjata, da dolgotrajna izpostavljenost strahu lahko vodi do psihičnih težav, kot so anksioznost, depresija in zmanjšanje kakovosti življenja.
Posledice čezmernega stresa na delovnem mestu se kažejo kot utrujenost, anksioznost, depresija in vodijo tudi do odsotnosti z dela.
Posledice izgorelosti za posameznika so poleg duševnih tudi fizične narave (anksioznost, depresija, glavoboli, slabosti, bolezni srca in ožilja, avtoimune bolezni ipd.).
Pomembno je tudi psihično stanje, vključno z neprepoznanimi duševnimi motnjami, kot so anksioznost, depresija ali panika.