ao obledeli, smatrajoč to kot alabo znamenje.
Učili ao jih ludi, kako imajo govoriti pred sultanom,
l [jogo Tod i ž e » e s otroci ao bile
Jeaon je priila, ptice aelivkc ao odpotovalo v južno,
čerjo ao šli največkrat apat. Le o velikem dela j, ^
travo, sultan pa na Ikrlataato blazino, katero ao mu na
besede katere ao pretresle z veliko bolestjo čuteče ma
dnij pozneje polotili ao v novi grob Vinkov umrlo mater
avote, katero ao Um zahtevati za odkup, pa tudi niso
/e je bilo okoli Itinh tjutraj, ko ao se kristijani
iivel', poseže ime« ulaner fttefan, katerega ao bili »««*»
cela uničiti in da so naposled le dosegli, kar ao boleli.
• Ne, to ao iamišJjeni bogovi. Oo, o katerem govorim
Urno ao se približali ljudje in razmetavali sneg.
Pa četudi ao se vsi napihovali, kolikor