Številni otroci brez državljanstva apatridnost nasledijo od svojih staršev, medtem ko nekateri zaradi pomanjkljive nacionalne zakonodaje postanejo prvi družinski član brez državljanstva.

Zatorej, če je apatridnost predvidljiva, se je treba osredotočiti na preprečitev njenega nastanka.

Vendar pa je pravica do državljanstva vsakega posameznika razvidna prav v načelu, da je potrebno apatridnost preprečiti.

V tretjem poglavju bomo naslovili vzroke za izvorno apatridnost otrok.

Tradicionalni mednarodnopravni pristop je apatridnost štel za tehnično oz. pravno težavo, anomalijo v mednarodnem pravu, povzročeno skozi neusklajenost nacionalnih zakonodaj.

Tako sklepam, da je izbris lahko povzročil apatridnost, a v kombinaciji s spodaj opisanimi razlogi.

Prvo načelo državam nalaga, da se pri aplikaciji načela jus sanguinis vzdržijo vsakršnih omejitev, ki bi imele za posledico apatridnost.

Otroci tako podedujejo iregularni status staršev in tudi njihovo morebitno apatridnost.

Nasprotno pa stanje brezpravnosti onemogoča popravo kršitve pravic, saj stisko migrantov izniči njihova brezdržavnost (apatridnost).

Na ravni pravne teorije sicer ostaja odprto vprašanje, ali gre v primeru teh oseb res za de facto apatridnost.

Medtem ko apatridnost bistveno ogroža varstvo pravic posameznika, se dvojno državljanstvo dojema predvsem kot grožnja državni suverenosti.

Konvencija preprečuje nastanek apatridnosti tudi v kasnejšem življenjskem obdobju s prepovedjo odvzema državljanstva, ki bi vodil v apatridnost.

Kljub napredku na mednarodnopravnem področju apatridnost tako ostaja trdovraten svetovni izziv.

Kadar posameznik državljanstva ne pridobi ob rojstvu, se močno poveča tveganje za dolgotrajno apatridnost.

Izvorno apatridnost v jus sanguinis državah razrešuje subsidiarna uporaba načela jus soli.

Izraz de facto apatridnost je tako splošno prepoznan, vendar ni pravni termin.

Države ugotavljajo apatridnost in v okviru svoje zakonodaje določajo pogoje za pridobitev državljanstva.

Apatridnost odvzame človeku politično dimenzijo in mu pusti goli obstoj.

Apatridnost je pravna anomalija, ki posameznikom po svetu krati številne temeljne pravice.

Apatridnost ima lahko negativne posledice tako za posameznika kot za državo.