Časovno usklajeni in koordinirani gibi artikulatorjev (čeljust, ustnice, jezik, mehko nebo, zobje, žrelo) spreminjajo glas v govorjene glasove ali foneme jezika.

Za sproščen konstanten pretok tona rabimo sproščenost artikulatorjev.

Za produkcijo razumljivega govora je potrebna moč artikulatorjev.

Za pravilno oblikovanje govora je potrebno natančno in usklajeno potovanje zračnega toka iz pljuč ter ustrezno delovanje glasilk, artikulatorjev in odzvočne cevi.

Velikost in oblika resonančnih votlin se lahko spreminjajo s premiki artikulatorjev.

V odzvočni cevi nad grlom in s pomočjo artikulatorjev pa nastanejo barva glasu ter značilnosti posameznih glasov.

To so hkratni procesi semantične komponente in artikulatorjev.

Te metode se namreč v zadnjem času pri logopedskem delu uporabljajo v primerih motenj govorjenih glasov, npr. opazovanje pozicije artikulatorjev z ultrazvokom.

Takšen rezultat je skladen z ugotovitvami predhodnih vprašanj, da logopedi vaje najpogosteje uporabljajo ravno z namenom izboljšanja zavedanja artikulatorjev.

Ta artikulator ni del para artikulatorjev, ki tvorita primarno zoženje govorne cevi v okviru artikulacijskega procesa, temveč je del neodvisnega oronazalnega procesa.

Substitucije ali distorzije glasov zaradi težav z izvedbo gibov artikulatorjev; navadno glasov, ki se razvojno pojavijo kasneje.

Strukturne spremembe ustne votline zahtevajo funkcionalne prilagoditve artikulatorjev, predvsem jezika, da so lahko učinkoviti.

Rezultati podrobnejše ocene motorike govornih organov so pokazali, da je bila zmožnost gibov artikulatorjev delno ohranjena.

Prva je vadbeni prikaz, ki otroku prikaže gibanje notranjih in zunanjih artikulatorjev.

Pripornik - nastane z ozko zožitvijo artikulatorjev, kar ustvari turbolenten (močan) zračni tok in nastanek šuma, ko zrak prehaja skozi zožen prehod.

Pridobivanje artikulacijske veščine je razvojni proces, pri katerem se postopoma usvaja sposobnost natančnega in hitrega premikanja artikulatorjev.

Pri podaljševanjih gre za neprekinjen glas ali zračni tok, pri čemer je gibanje artikulatorjev ustavljeno.

Pri artikulacijski motnji sigmatizmu se lahko zanašamo na opazovanje premikov artikulatorjev.

Posamezen samoglasnik lahko zato opišemo tako, da določimo artikulacijski položaj navedenih artikulatorjev.

Pojavijo se zaradi neprimerne ustavitve zračnega toka ali glasu, pogosto pa tudi gibanja artikulatorjev.