Astorga leži na območju Maragateríe (starodavne zgodovinske regije ali tradicionalne comarce), majhne etnične in kulturne skupnosti z značilnimi običaji in arhitekturo.

V kiparskem ansamblu v desnem in levem stolpu izstopajo elementi, ki delujejo kot bruhalniki, grbi mesta in markize Astorga.

V drugi polovici 19. stoletja je Astorga uživala v prihodu železnice in razvoju sedanjega mesta, ki se širi zunaj rimskega obzidja.

Primer Astorga je bil še posebej pomemben, saj so se škofje resno spopadali s svojimi vazali.

Še kakšen kilometer ali dva in pridem do betonskega križa pred mestom Astorga .

Do danes je Astorga dom izdelkov z dodano vrednostjo in posebnih izdelkov.

Tako je Astorga prišla v stik s kakavom in sladkorjem.

Grem dalje , kmalu pridem do betonskega Križa , v ozadju pa je mesto Astorga , še zadnje od mest na veliki ravnini .

Nuño, škof Astorga, je naredil stolp in samostan svoje katedrale.

Astorga – zanimivo srednjeveško mesto , kjer bomo začeli naš Camino .

Za nami je Astorga in kmalu zapustimo glavno cesto .

Pot se povzpne na manjšo planoto in na koncu je kamnit Križ s pogledom na mesto Astorga .

Poteka po stari rimski cesti vse od Sevilje do mesta Astorga, kjer se priključi francoski poti.

Pridem do betonskega Križa , kjer se mi odpre pogled na mesto Astorga , ki leži v kotlini .

Po prehodu mostu se dvignem na vzpetino , kjer leži mesto Astorga in poiščem prenočišče ob Cerkvi .

Trgovinska zbornica Astorge poroča, da so španske železnice leta 1930 (španska severna in zahodna železniška družba) prepeljala 208 ton mantekadas de Astorga.

Astorga je bila najbolj oddaljeno mesto na Iberskem polotoku, v katerem je prebival cesar Napoleon.

Na sinodi v Valladolidu leta 1432 je skupnost Astorga zahtevala privilegije, ki so jih oprostili plačevanja kronskih davkov.