Za pravilno delovanje atenuatorja je potrebno nastaviti vrednosti kompenzacijskih kondenzatorjev tako, da zagotovimo raven frekvenčni odziv preklopnega delilnika.

Za bolj natančno določanje amplitude vhodne napetosti je bil pasivni atenuator za malosignalno analizo pasovne širine nadomeščen z modulom atenuatorja.

Z določitvijo vhodne kapacitivnosti pri položaju releja v obhodu preklopnega atenuatorja je možno določiti območje parametrov kompenzacijskih kapacitivnosti atenuatorja.

Vzporedno z uporovnim delilnikom je vezan kondenzatorski delilnik, ki kompenzira delovanje atenuatorja pri visokih frekvencah.

Razširitveni plošči atenuatorja in ojačevalnika za svoje delovanje potrebujeta ustrezno napajalno napetost, ki jo zagotavlja razširitvena plošča napajalnika.

Pri postopku umerjanja sta bili odkriti dve pomanjkljivosti vhodne stopnje atenuatorja.

Pri obsevanju s promptnimi žarki γ se še posebej izkaže kombinacija moderatorja in atenuatorja/sevalca promptnih žarkov γ.

Pri izdelavi tiskanega vezja atenuatorja je zaradi neupoštevanja parazitnih elementov atenuator izkazoval neželene oscilacije in nepravilen odziv na pravokotni vhodni signal.

Postopek umerjanja je enak kot pri direktni povezavi, z dodano osciloskopsko sondo med generatorjem signala in vhodom atenuatorja.

Posebnost realizacije atenuatorja v tej nalogi je uporaba struktur tiskanega vezja kot nastavljivi kondenzator.

Parazitna induktivnost releja, uporabljenega za izvedbo preklopnega atenuatorja, je povzročila nastanek oscilacij na visokoimpedančnem vhodu impedančnega pretvornika.

Naloga preklopnega atenuatorja je povečanje dinamičnega razpona vhodnega signala pred impedančnim pretvornikom.

Konektorja atenuatorja in ojačevalnika se po številu priključkov med seboj razlikujeta, kar preprečuje, da bi uporabnik priključil napačen modul na napačno mesto.

Izdelana plošča napajalnika zagotavlja ustrezno napajalno napetost za modula atenuatorja in ojačevalnika.

V diplomskem delu bomo nadgradili vektorski merilnik frekvenčnega odziva z mikrokrmilniškim krmiljenjem vhodnega slabilnika ( atenuatorja ) .

To bi storili z vezavo atenuatorja na vhodni del osciloskopa .

Stikalno logiko delilnega segmenta oz. atenuatorja sestavljajo upori s pripadajočimi vrednostmi upornosti .

Pred izhodom iz prekinitvene rutine se postavi zastavica , da je potrebno ovrednotenje podatkov in sprememba nastavitve atenuatorja .

Imeli smo dostop do samo enega atenuatorja in smo zato naenkrat lahko obremenili le povezavo v eno smer .