sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "ažs".
Kliknite za poizvedbo
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
AŽS vsebuje živčna vlakna, ki potekajo od možganskega debla in vrha hrbtenjače do notranjih organov telesa.
AŽS učinkuje predvsem na srčno frekvenco in kontraktilnost srčne mišice.
AŽS predstavlja najmočnejši način uravnavanja srčne frekvence, ki stalno tonično deluje na intrinzični srčni spodbujevalnik (sinoatrijski vozel).
AŽS posreduje pri prilagoditvah kardiorespiratornega sistema na povečane metabolne potrebe pri aerobni vadbi.
AŽS ločimo na dve veji: simpatično in parasimpatično živčevje.
AŽS je pomemben regulacijski sistem znotraj našega telesa, saj uravnava večino življensko pomembnih funkcij.
AŽS ima ključno vlogo pri nadzoru visceralnih, srčno-žilnih, nevroendokrinih in vedenjskih procesov, ki so pomembni za preživetje organizma in vrste.
AŽS igra ključno vlogo pri uravnavanju avtonomnih oz. vegetativnih fizioloških funkcij, vključno s srčnim utripom, prevodnostjo kože in dihalnimi vzorci.
AŽS se po tradicionalni , že več kot stoletje stari razlagi deli na dva dela ; simpatični in parasimpatični .
AŽS predstavlja ravnovesje med simpatičnim in parasimpatičnim živčnim sistemom .
Z obravnavanjem teh hipotez smo znotraj študije želeli izboljšati naše razumevanje, kako lahko slušni vnosi modulirajo aktivnost AŽS in spodbujajo dobro počutje.
Vadba na tej stopnji intenzivnosti vpliva na centralno hemodinamsko funkcijo, funkcijo avtonomnega živčnega sistema (AŽS), na periferno žilno in mišično funkcijo.
V nekaj sekundah po izpostavitvi stresnemu dogodku hipotalamus aktivira AŽS, ki stimulira izločanje adrenalina in noradrenalina (vrsti kateholaminov) iz nadledvične žleze.
Stopnja specifičnosti dejavnosti AŽS pri čustvih se sicer močno razlikuje, od nediferenciranega vzburjenja do zelo specifičnih vzorcev odzivanja za določena čustva.
Očitno protislovje med temi ukrepi poudarja potrebo po nadaljnjih raziskavah za raziskovanje, kako različna okolja vplivajo na AŽS med sprostitvenimi praksami.
Med vsemi deli AŽS oziroma strategijami odzivanja na izzive je vzpostavljen hierarhičen odnos, ki nam omogoča samoregulacijo in vzpostavljanje občutka varnosti.
Dihanje vpliva na delovanje avtonomnega živčnega sistema, saj kadar dihamo počasi in globoko to uravnoteži AŽS, kar pomaga, da se sprostimo.
Največjo škodo nam povzroča ravno nepravilno delovanje AŽS, ko je to neusklajeno s trenutno situacijo, mi pa se tega ne zavedamo.
V magistrskem delu smo se poglobili tako v raziskovanje individualne regulacije AŽS kot tudi v dinamiko medosebnega usklajevanja znotraj skupine.
Avtonomno ravnovesje je pomemben dejavnih homeostatske stabilnosti v telesu in na agilnost AŽS bi morali kot družba dajati večji poudarek.