Za izdelavo matematičnega hidravličnega modela so potrebni kakovostni podatki, s katerimi lahko točno opišemo dejanske geometrijske razmere (topografija, batimetrija) na modeliranem območju.

Sestava in batimetrija se spreminjata zaradi aktivnega in čistega transporta sedimenta.

Pomembni geometrijski parametri so tlorisna površina, vertikalni profil in batimetrija, še posebej v bližini izpusta.

Omejitve metode za širšo uporabo se kažejo predvsem v pridobivanju pravilnih podatkov o globini vode (batimetrija) na mestu izvajanja meritev.

Meritve globin dna (batimetrija) s sonarji temeljijo na napravah, ki oddajo zvok in izmerijo čas, ko se odbiti zvok vrne do izvora.

Med najpomembnejše sodijo: meteorološko stanje v času vplutja, obrati ladijskega vijaka, vplutje/izplutje, človeški faktor in batimetrija dna pristanišča ter infrastrukture.

Batimetrija temelji na globinah srednjega nivoja nizkih nižjih voda živih morskih men.

Batimetrija je ime za topografijo podvodnega dela vodnega telesa.

Batimetrija ali globinomerstvo je znanost o merjenju globine vodnih teles in izdelavi kart njihovega dna.

Batimetrija jezer ; ali globinomerstvo je znanost o merjenju globine vseh vodnih teles in o izdelavi kart potopljenega dna .

Hidrogram simulacije "batimetrija#2" ima nekoliko nižjo konico, ostale vrednosti pa so skoraj identične.

Definicijsko območje in batimetrija zaliva sta prikazani na sliki 9.

Referenčno simulacijo smo poimenovali "batimetrija#1", primerjalno s korigirano batimetrijo pa "batimetrija#2".

Končna batimetrija je rezultat kubične interpolacije teh podatkov na mrežo resolucije 5x5 m.

Slika 18: a) pozicija obravnavanega območja in b) batimetrija območja.

Model spremembe morfologije akumulacije bo simuliral obdobje med leti 2009 in 2013, v katerih je bila posneta batimetrija akumulacije.

Batimetrija je bila opredeljena na naslednji način: največja površina elementa 8 m2, najmanjši dovoljeni kot 26° in največje število elementov 55.000.

Za izdelavo modela bomo pridobili vhodne podatke – opravili bomo geodezijo rečnega dna ( batimetrija ) , izdelali laserski posnetek poplavnega območja ( LIDAR ) in granulometrično analizo .

Po starejših podatkih je struga namreč širša, predvsem pa globlja od struge, kot jo kaže novejša batimetrija dna struge Ljubljanice.

Na tem območju se je prečne profile izvozilo iz terena, sestavljenega iz podatkov LIDAR, na katerega je bila dodana batimetrija.