V primerih, ko bo odstranjevanje recentnih beležev enostavno, ohranjenost izbranega šabloniranega vzorca pa dobra, je smiselna odločitev o restavriranju večjih območij vzorca.

V okviru stavbne dediščine pojem konserviranje predstavlja vzdrževanje strešnih kritin, stenskih ometov, tlakov, beležev, stavbnega pohištva ipd.

V obeh primerih so bili odstranjeni ostanki beležev s poslikanih površin in deli oslabelih ometov ter neustrezne plombe preteklih posegov.

Recentne plasti starih beležev se lahko odstranijo s struganjem , vendar je pri tem potrebno paziti , da se omet ne poškoduje .

Pristojno spomeniškovarstveno službo je zato potrebno o predvidenih posegih ( pleskanju oz. sanaciji ometov in beležev obvestiti vsaj trideset dni prej .

Preizkusi z uporabo mehanske metode odstranjevanja beležev so dajali učinkovite rezultate na obeh predmetih.

Pregledan je bil tudi vzorec ometa in kasnejših beležev.

Povsem možno je tudi , da so vsaj kasnejši premazi narejeni s katerim od novejših beležev , ki jim pravimo kar » jupol « .

Posegi so se pričeli z odkrivanjem poslikav izpod številnih beležev in ometov .

Pod prezentiranim delom rozete je bilo odkritih več slojev preslikav rozet, različnih barv ter z vmesnimi plastmi beležev.

Po odstranjevanju beležev smo opravili še dodatne teste glede na nadaljnjo problematiko posamezne stenske slike.

Po odstranitvi beležev in izravnalnih ometov se je pokazalo več stopenj ohranjenosti poslikave.

Plast najstarejšega ometa je na nekaterih delih lepo odstopila zaradi vmesnega sloja beležev in preslikav.

Ob odstranjevanju kasnejših beležev se je pokazalo nekaj večjih območij izredno težko odstranljivega kasnejšega opleska v oker odtenku.

Ob odstranjevanju kasnejših beležev in ometov sem naletela na skrhane robove glajenca.

Nekatera območja so verjetno odpadla že pred prvim beljenjem ostenja, kar se je pokazalo pri odkrivanju neenotno ohranjenih kasnejših beležev.

Najprej moramo očistiti nesnago , prah in slabe plasti starih beležev .