Nicotiana benthamiana je najpogosteje uporabljena gostiteljska rastlina v raziskavah rastlinskih virusov, saj je dovzetna za okužbe z mnogimi, zelo različnimi virusi.

Rezultati so pokazali, da je stabilna transformacija teh dveh genov v N. benthamiana sicer mogoča, vendar njuna frekvenca ni bila visoka.

Kontrolni inokulat smo od 2. pasaže naprej pripravili iz neokuženega rastlinskega materiala N. benthamiana po istem postopku kot inokulat pripravljen iz okuženega materiala.

Vse večjo uporabo Nicotiana benthamiana kot modelni organizem v rastlinski genetiki predstavljajo predvsem tri nove tehnologije na področju rastlinske virologije.

Drugi del poskusa je bil sestavljen iz zaporednih prenosov virusov v samostojnih in mešanih okužbah na neokužene rastline Nicotiana benthamiana.

Za proizvodnjo glukocerebrozidaze so križali že obstoječo linijo N. benthamiana , ki izraža rekombinanten encim , z linijo s spremenjeno glikozilacijo .

Zaradi vse večje uporabe rastline Nicotiana benthamiana kot modelnega organizma so začeli vse bolj raziskovati tudi rastlino samo.

V obsegu te naloge smo poleg primarnega gostitelja hmelja testirali še paradižnik, tobakovec Nicotiana benthamiana, jajčevec in riček.

Ekstrakcijo iz svežega rastlinskega materiala N. benthamiana smo izvedli na dva različna načina, ki sta opisana v nadaljevanju.

Rastline N. benthamiana, stare od 4 do 5 tednov z večjimi starejšimi listi, smo uporabili za spremljanje odziva rastline na sintezo fuzijskih proteinov.

Agroinfiltrirane liste rastlin N. benthamiana smo tri oz. štiri dni po agroinfiltraciji vzorčili z nožki za izrezovanje diskov s premerom 12 mm.

Rastline N. benthamiana smo predhodno dobro zalili z vodovodno vodo, nato smo na vsaki rastlini izbrali 3 liste za agroinfiltracijo.

Poleg tega postopek agroinfiltracije, ki omogoča študije ekspresije genov in proteinov, najbolje uspeva prav v N. benthamiana.

Danes me je presenetil študent , ki sem ga popravil , ko je sklanjal latinsko ime vrste Nicotiniana benthamiana .

Za prehodno transformacijo smo uporabili rastline tobaka N. benthamiana, ki smo jih vzgojili iz semena in presadili posamič 2-3 tedne kasneje.

Tako pripravljene suspenzije smo stresali pri sobni temperaturi in v temi 2-4 ure in z njimi agroinfiltrirali liste tobaka N. benthamiana.

V brezprašni komori smo s pomočjo sterilnega pladnja, skalpela in pincete pripravili listne izsečke N. benthamiana v velikosti cca 1 cm2.

Z uporabo pristopa eksperimentalne evolucije na modelni rastlini Nicotiana benthamiana smo spremljali dinamiko evolucije virusnih populacij.

Čeprav je mutant tvoril za 50 % več konidijev kot divji tip, je vseeno slabše okuževal testno rastlino Nicotiana benthamiana.

Tri do štiri dni po prehodni transformaciji rastlin N. benthamiana smo izvedli test prehodne aktivacije.