Študije potencialne razpoložljivosti lesa v podporo razvoja gozdno-lesnega biogospodarstva oz. posameznih sektorjev so redke in pretežno izvedene za posamezne države.

Zato namesto treh garnitur uporabimo eno, kar je bolj okolju prijazno in ustreza vrednotam krožnega biogospodarstva.

Za projekcije gozdno-lesnega biogospodarstva je potrebno ovrednotiti različne poti prihodnjega razvoja.

Za preverjanje zgornjih meja potencialov gozdno-lesnega biogospodarstva je bila izvedena primerjalna analiza z vodilnimi državami v evropskem gozdno-lesnem biogospodarstvu.

Za oceno različnih poti razvoja slovenskega gozdno-lesnega biogospodarstva smo razvili pet različnih scenarijev.

Za obravnavo tega vprašanja smo v naši študiji preizkusili pet alternativnih scenarijev, ki nakazujejo možne smeri razvoja slovenskega gozdno-lesnega biogospodarstva.

Z vzpostavitvijo nacionalnega input-output modela, s poudarkom na panogah predelave lesa, smo ovrednotili različne možnosti razvoja gozdno-lesnega biogospodarstva v prihodnje.

Vsaka država se je lotila uvajanja biogospodarstva nekoliko drugače.

V začetnih fazah je sintezna biologija delovala v okvirih biogospodarstva predvsem na področju biogoriv, bio-osnovanih kemikalij in plastike.

V zadnjem delu smo z uporabo input-output modeliranja ovrednotili multiplikativne učinke različnih alternativ razvoja gozdno-lesnega biogospodarstva.

Tudi na področju razvoja biogospodarstva se v zadnjem obdobju pogosto uporablja koncept input-output modeliranja.

Trenutno in prihodnje stanje gozdov sta ključni informaciji, ki bosta krojili prihodnji razvoj evropske družbe in postavljali enega izmed temeljev trajnostnega biogospodarstva.

Te razvojne usmeritve so posebej relevantne tudi za sektorje biogospodarstva, ki temeljijo na obnovljivih virih in imajo pomembno vlogo pri zelenem prehodu.

Tak načrt mora medsebojno povezati strategije za vse sektorje in jih nato prilagoditi specifičnim potrebam kmetijstva, biogospodarstva in trga dela.

Ta pojav nakazuje, da je v konceptualizacijo zelenega, krožnega in biogospodarstva vključenih več akterjev, ki so med seboj zelo raznoliki.

Slovenija nima strategije razvoja biogospodarstva, oblikovanje tovrstne strategije pa tudi ni v načrtu ministrstev in vlade.

Rezultati te študije, ki razkrivajo posredne gospodarske učinke alternativnih pristopov (scenarijev) k organizaciji gozdno-lesnega biogospodarstva, zagotavljajo smernice za načrtovanje politik.

Razvoj biogospodarstva - krožno gospodarstvo in trajnostna uporaba virov.

Raziskali smo vpliv sprememb razpoložljivosti lesa na obseg in uspešnost poslovanja gozdno-lesnega biogospodarstva.

Primarna komponenta biogospodarstva je biomasa in način, na katerega se le-ta prideluje in uporablja, bo imel pomemben vpliv na trajnost.