Pri tem izračuni upoštevajo le trenutno produktivnost biosfere ( brez zmanjšanja zaradi možne degradacije , na katero bo v prihodnosti pokazala zmanjšana biokapaciteta ) .

Ključna sestavna dela kazalnika sta ekološki odtis in biokapaciteta.

Ekološki odtis in biokapaciteta sta izražena v primerljivi standardizirani enoti, imenovani globalni hektar (gha).

Biokapaciteta je regenerativna kapaciteta biosfere oz. vir obnovljivih sredstev .

Biološka zmogljivost ali biokapaciteta predstavlja biološko produktivne površine, ki so se sposobne regenerirati.

Prav tako biokapaciteta ne zagotovi informacij o zmožnosti ekosistema , da prenese motnjo .

Prav tako bi lahko biokapaciteta posredno vplivala na spremembe v razpoložljivosti sladkih voda skozi učinek na njene donose .

Iz tega razloga je lahko ekološki odtis določene države veliko večji , kot pa je njena dejanska biokapaciteta .

Ekosistem ima omejeno zmožnost zalaganja z naravnimi viri , čemur pravimo biokapaciteta .

V primeru ekološkega presežka pa je biokapaciteta države večja od ekološkega odtisa , saj njeni prebivalci porabljajo manj virov od razpoložljivih v državi .

V primeru , da ne pride do večjih motenj , se biokapaciteta še lahko povečuje , predvsem pa je treba povečati odpornost gozdov .

Torej merska enota , ki meri naše potrebe ( ekološki odtis ) in sposobnost planeta , da jim ugodi ( biokapaciteta ) .

Prihodke v naravi imenujemo biokapaciteta , odhodke ali porabo pa ekološki odtis .

Območje , ki ga dobimo s pomočjo izračunov , imenujemo biokapaciteta in je primerljiva razpoložljiva površina za določeno proizvodnjo , populacijo ali posameznika .

Meri naravne vire in ekosistemske storitve , ki jih človek uporablja , ter jih primerja z njihovo naravno zmogljivostjo , da se obnavljajo ( biokapaciteta ) .

Ekološki odtis primerja raziskovano področje s površinsko kapaciteto ( biokapaciteta ) .

Države , ki porabijo več naravnih virov , kakršne so njihove biološke obnovitvene zmožnosti ( biokapaciteta ) , je značilen okoljski deficit .

Odtis neke države je potrebno razumeti kot njeno potrošnjo , tako je lahko odtis precej večji kot je biokapaciteta29 države .

Leta 2001 je zemeljska biokapaciteta znašala 11,2 milijardi hektarjev ali 1,8 hektarja na osebo ( ob predpostavki , da si ne delimo teh površin z živalmi ) .