Zrna sestavljajo predvsem peloidi in slabo razpoznaven drobir bioklastov, med katerimi prevladujejo planktonske foraminifere (globotrunkane), kalcisfere, tankolupinaste školjke in ploščice ehinodermov.

V vezivu se od bioklastov pojavljajo spikule spongij, nekoliko večji sferični fosili z nazobčanim robom (radiolariji?) ter redke foraminifere.

V vezivu je več bioklastov, ki kažejo znake povezanosti med sedimentacijo.

V spodnjem delu namreč prevladujejo litoklasti, v vrhnjem pa je več bioklastov.

V sedimentu je še veliko bioklastov, med katerimi so tudi slabše ohranjene spužve in korale, ki izvirajo z bližnjega grebena.

V prid prvi interpretaciji priča prisotnost dobro ohranjenih in povsem izoliranih bioklastov srednje do pozno aptijske starosti.

V odlomkih redkih bioklastov in v posameznih sparitnih poljih je vidna conarna rast cementa.

V jedrih nastopajo odlomki bioklastov ali sparitna zrna.

Svetlo sivi apnenci so dokaj masivni z vmesnimi horizonti in lečami belih intraklastov in bioklastov grebenskega izvora.

Slednja so predvsem zrna bioklastov z ohranjeno primarno obliko.

Sferični (prečni) in podolgovati (vzdolžni) preseki mikrosparitnih bioklastov predstavljajo spikule spongij.

Sestavljena so iz ooidov, prisotni pa so tudi peleti, intraklasti in posamezni drobci bioklastov.

Rekristalizacija je povzročila nastanek sintaksialnega kalcitnega cementa okoli fragmentov iglokožcev in rast druzimozaičnega kalcitnega cementa znotraj nekaterih bioklastov.

Raztapljanje, prekristalizacija bioklastov in občasne rasti drobnih cementov in mikrobnih prevlek nakazujejo občasne subaerske oziroma medplimske razmere.

Razmerja med različnimi vrstami bioklastov so zelo raznolika.

Razen redkih foraminifer v vezivu ni drugih bioklastov.

Proti vrhu enote se ponovno pojavijo svetlo sivi do rjavi lapornati apnenci z gomoljasto plastnatostjo z žepi peloidov in bioklastov.

Pri nekaterih so v jedrih vidna sparitna zrna, foraminifere ali drobni odlomki bioklastov.