Blavatska je svoje nazore opisovala kot »monoteistično, imanentno in mistično kozmologijo«, vendar je bila panteistka,, ki je zagovarjala nazor o neosebni božanskosti.

Blavatska je sicer vztrajala, da teozofija sama po sebi ni religija, vendar se v praksi obnaša kot taka.

Blavatska trdi , da obstajajo številni rokopisi , spravljeni na skritih krajih .

Blavatska pravi , da je ebionitsko krščanstvo " bilo nekoč najčistejša oblika prvotnega krščanstva .

Blavatska posebej opozarja na dekadentnost sodobne družbe , na njeno duhovno praznost .

Blavatska piše , da je imel precejšnje magične moči in je o njihovi uporabi podučil apostole .

Blavatska je menila , da je njena " najsvetejša dolžnost razkriti , kaj je spiritualizem v resnici , in pojasniti , kaj ni .

Blavatska in drugi , ki so svetu razodeli nauke za novo dobo .

Blavatska imenuje ratio „ veliki ubijalec “ , saj služi ideologijam in zapira pot svobodi srca .

Blavatska imenuje njegove nauke " kriva vera znotraj še ene krive vere " .

Blavatska , ki je v 19. stoletju ustanovila teozofsko društvo ) , ki združuje različna učenja .

Olcott je trdil, da ga je pa Blavatska navdušila s svojo lastno tovrstno sposobnostjo, zato je o njej napisal v časopisu članek.

Blavatska , ki je z Mojstri neposredno sodelovala , je razkrila , da ta izpopolnjena bitja že nešteta tisočletja iz zakulisja usmerjajo človeštvo .

Meade je verjel, da se je Blavatska dojemala kot mesijanska figura, katere namen je bil rešiti svet s širjenjem bogovednosti.

Kot je razložila Blavatska , sta oba učitelja le redko prihajala v javnost , vendar sta lahko svojo obliko projicirala kamor koli .

Blavatska je v svoj sistem vključila hermetizem , kabalo , Paracelsusa in rožno križarstvo , predvsem pa ezoterični budizem , hinduizem in taoizem .

V svojih tridesetih letih je Blavatska po fizični in psihični krizi dosegla popoln nadzor nad okultnimi močmi .

Blavatska ) pravi : » Snovno sebstvo in duhovno sebstvo se ne moreta srečati .