Slavino brez tega odela, v lepi obleki bodriških
„Jaz sem Krut, bodriški nadknez!“
bodriški velmožje-odposlanci, ki so imeli
in ji šepnil v uho: „No, bodeš pa ti bodriška
„Gojnik gre z menoj v bodriško zemljo“,
„Jaz, Gotšalk, nadknez bodriški, in moj
vseh bodriških pokrajin najbolj krščanska.
A srce tega bodriškega plemena je belo,
Svetovit, daj, oj daj, da v zemljo bodriško
ti hočem, da bodriška zemlja redi za
bodriškimi velmožmi na božjo pot na Rujano
na bodriški prestol. Krut naj bode torej s
na lepem bodriškem prestolu, ki ga je imel
celo ubit, bode precej zopet tvoja, — bodriški
bodriškemu knezu Mistivoju, ko je leta zahteval