sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "boydell".
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Pedler , Boydell in Burgoyne so definirali učeče se podjetje kot podjetje , ki pospešuje učenje vseh svojih članov in se nenehno spreminja .
Kasneje se je direktorica podjetja, Jo Boydell , javno opravičila in priznala napake.
Zavestno se učijo od drugih organizacij ob skupnih dogodkih , s skupnimi raziskavami itd. in nagrajujejo učenje ( Pedler , Burgoyne in Boydell , 1991 ) .
Temporal in Boydell (v Brown & McCracken, 2009, str. 494) pa opozarjata na tipe najpogostejših ovir, ki vodijo do neuspešnega procesa usposabljanja vodij.
Oviro predstavljajo tudi individualne strategije ignoriranja simptomov in poskusi prikrivanja le-teh ( Boydell , Gladstone , Volpe , 2006 : 57 ) .
Starši pogosto poročajo tudi o pomanjkanju znanja o tem, kje iskati pomoč (Boydell, 2006; Reardon idr., 2018; Sayal idr., 2010).
Pedler , Burgoyne in Boydell ( v Mumford , 1993 , str. 243 ) v tem primeru govorijo o samorazvoju .
Pedler, Burgoyne in Boydell (v Mumford, 1993, str. 243) v tem primeru govorijo o samorazvoju.
Boydell (1985, v Mijoč, 1999) izkustveno učenje definira kot učenje, ki je prvič, smiselno in drugič, do spoznanj pride posameznik sam.
» Boydell ( 1990 ; 6 ) opisuje namen in zaporedje načrtovanja kadrov kot » … .. zagotavljanje ustreznega števila sposobnega osebja za posamezne poklice v danem času skladno s celotno poslovno strategijo « .
Boydell ( 1985 ) poudarja predvsem dve skupni lastnosti definicij izkustvenega učenja , in sicer :
10. vsem članom organizacije so na voljo vsi vir in sredstva za rast in samorazvoj (Pedler, Boydell in Burgoyne, 1989, str. 91-100).
Kljub temu družinski člani niso vedno najboljši referenti , saj delujejo zgolj po vidnem poslabšanju simptomov , ko bi lahko prodromalni posameznik že bil v obravnavi ( Boydell et al. , 2006 : 58 ) .
Boydell in Leary (1998, str. 7-8) predlagata, da je na učinek potrebno gledati z različnih ravni, pa naj gre za učinek ljudi, sistemov, procesov, skupin ali pa organizacije kot celote.
Pedler , Burgoyne in Boydell ( 1991 ) opisujejo učečo se organizacijo kot organizacijo , ki je odvisna od štirih procesov : celovite politike podjetja , danih procesov , učinkov posameznikov in razumevanja posameznika .
Pedler, Burgoyne in Boydell (1991) opredeljujejo učečo se organizacijo kot organizacijo, ki omogoča učenje vseh svojih članov in se stalno preoblikuje, da dosega svoje strateške cilje.
Pedler , Boydell in Brgoyne ( 1989 , 2 ) opredeljujejo , da organizacija , ki lajša učenje vseh njenih članov in nenehno preoblikuje sebe se lahko klasificira kot učeča se organizacija .
Pendel , Burgoyne in Boydell ( 1996 ) pa s svojim modelom ( t. i. model Energijskega valovanja ) izhajajo iz ideje , da naj bi v podjetjih obstajalo ogromno nerazvitega oz. neizkoriščenega energijskega potenciala , ki ga je potrebno sprostiti .
Pendel, Burgoyne in Boydell (1996) pa s svojim modelom (t.i. model Energijskega valovanja) izhajajo iz ideje, da naj bi v podjetjih obstajalo ogromno nerazvitega oz. neizkoriščenega energijskega potenciala, ki ga je potrebno sprostiti.
Za Boydella je izkustveno učenje sinonim za smiselnoraziskovalno učenje, pri katerem učenec sam prihaja do spoznanj, s pomočjo katerih prestrukturira svoje izkušnje in percepcijo (Boydell 1976, 19-20).