Samci , pa tudi samice , imajo svoje teritorije , ki jih markirajo z izločki žlez , urinom in verjetno še z iztrebki ( Breitenmoser in sod. , 2000 ) .

Breitenmoser ( 1998 a ) je zapisal , da se tudi lovci srnjadi iz Alp pritožujejo nad zmanjšanjem števila lovne divjadi , kot posledica reintrodukcije risa .

Konfliktne situacije med evrazijskim risom in človekom so v primerjavi z drugima vrstama velikih zveri praktično zanemarljive (Breitenmoser in sod., 2000).

To kaže , da je ris prilagodljiva vrsta , ki svoje vedenjske vzorce prilagaja okolju , v katerem živi ( Breitenmoser s sod. 1998 ) .

Vse to je pripomoglo k ponovnemu naravnemu porastu volčjih populacij in razširjanju vrste po njenem zgodovinskem arealu (Breitenmoser, 1998).

Mladiči ostanejo z materjo vse do naslednje paritvene sezone in jo zapustijo , ko so stari 10 mesecev ter težki 9 – 14 kg ( Breitenmoser in sod. , 2000 ) .

V veliki meri je to odvisno od habitatnega tipa , sestave in gostote plena ( Breitenmoser in sod. , 2005 ) .

Po zapisih naj bi v naravi živel vse do 17 leta , medtem ko lahko v ujetništvu doživi do 25 let ( Breitenmoser in sod. , 2000 ) .

Ali kot je zapisal Breitenmoser ( 1998 a ) , da upravljanje prostoživečih vrst pravzaprav pomeni upravljanje človeka .

Risi so , z izjemo samic z mladiči prvega leta , samotarske živali ( Breitenmoser in sod. , 2005 ) .

Kratek vrat nosi okroglo glavo s črnimi čopki na trikotnih ušesih ( Breitenmoser in sod. , 2000 ) .

Oseba je varovana le pred posegi v tista področja , ki so nosilnega pomena za lastno osebnost in samostojno odločanje ( Wildhaber / Breitenmoser , s. 52 ) .

Prisoten spolni dimorfizem se torej izraža v večji velikosti samcev ( Breitenmoser in sod. , 2000 ) .

Samci takrat tekmujejo za samice in skušajo druge samce pregnati ( Breitenmoser in sod. , 2000 ) .

Evrazijski ris se navadno pojavlja na reliefno razgibanih gozdnih območjih z vsaj 50 % gozdnatostjo (Breitenmoser, 1998).

V severnih nadmorskih višinah ga najdemo še v tundri ( Breitenmoser in sod. , 2000 ) .

Telesna masa odraslega risa se giblje med 12 in 35 kg, v višino meri približno 65 cm, v dolžino pa 70- 130 cm (Breitenmoser in sod., 2000).

Slednja značilnost mu poleg vpotegljivih krempljev, ki mu omogočajo neslišno gibanje, zagotavlja učinkovit lov iz zasede (Breitenmoser in sod., 2000; Kos in sod., 2005).

Evrazijski ris je tretja največja velika zver v Evropi takoj za rjavim medvedom in volkom (Breitenmoser in sod., 2000).