Brezovšek, Haček & Kukovič (2014) glede javne uprave zapišejo, da v vsaki državi, javna uprava predstavlja osrednjo točko družbene in politične razprave.

Brezovšek, Haček in Zver (2008, str. 197) navajajo, da "je mogoče civilno družbo označiti kot sfero, ki je drugačna, neodvisna in nasprotna državni sferi".

Da bi mogla zadostiti tem zahtevam , se mora uprava spremeniti iz webrovske birokratske organizacije v sodobno , podjetniško organizacijo ( Brezovšek , Haček 2007 , str. 703 ) .

Brezovšek, Haček in Zver (2008, str. 216) pa v njem ne prepoznavajo le omejitve oblasti, temveč tudi normativno utemeljevanje in priznavanje svobode posameznika.

Sistem vrednot , ki prevladuje v družbi , prevladuje tudi v javni upravi ; uprava je le odsev moralnega stanja v družbi ( Brezovšek , Haček , 2004 : 261 ) .

Sistem vrednot, ki prevladuje v družbi, prevladuje tudi v javni upravi; uprava je le odsev moralnega stanja v družbi (Brezovšek, Haček, 2004: 261).

Lavtar (v Brezovšek, Haček, 2003, str. 203) trdi, da v pogojih globalizacije proces decentralizacije postavlja nove mehanizme odločanja za prihajajoče razvojne izzive.

Ta določba pa hkrati pomeni nepremostljivo oviro za prenos kakršnih koli državnih funkcij na občine (Brezovšek, Haček, 2003, str. 231).

Pred tem pa je bila ureditev sistema plač zelo nepregledna, razdrobljena in sektorsko neprimerljiva (Brezovšek & Haček, 2003).

S povezavo obeh razsežnosti zaupanja lahko določimo upravno moč oziroma oblast uprave v določeni državi ( Brezovšek , Haček , 2004 : 21 ) .

Diskrecijsko odločanje pri tem ne pomeni nespoštovanja javnega interesa, enakosti, pravičnosti in sorazmernosti" (Brezovšek & Haček, 2004, str. 5).

Nedvomno so bila pričakovanja glede teh novonastalih držav povezana z razcvetom demokratičnih sistemov (Brezovšek & Haček, 2012).

Bonwitt (1998) zapiše, da po načelu subsidiarnosti so vlade držav tiste, ki so odgovorne za lastne uprave (Brezovšek & Haček, 2002, str. 692).

Strategija temelji na konceptih novega javnega menedžmenta, dobrega vladanja in evropskega upravnega prostora (Brezovšek & Haček, 2004, str. 189).

Javni uslužbenci niso lojalni določeni politični stranki, temveč morajo biti lojalni vsakokratni vladi izvoljeni po demokratičnemu načelu (Brezovšek, Haček in Kukovič, 2014, str. 65).

Legitimnost oblasti ni več mogoče iskati v njenem nastanku (zakon), marveč v njenem delovanju (upravičenost konkretnih pravnih aktov (Brezovšek, Haček & Kukovič, 2014, str. 107).

Tako je Slovenija odpravila eno največjih ovir in zgradila enega ključnih sistemov za učinkovito in uspešno delovanje lastne države (Brezovšek & Haček, 2002, str. 703).

Brezovšek, Haček in Kukovič (2016, 107) trdijo, da 80. člen ustave določa, da je državni zbor predstavniško in zakonodajno telo.

Pri vsebinski demokraciji gre za politično uveljavitev volje ljudstva oziroma njegove večine (Brezovšek & Haček, 2012).

Oziroma kot jo imenujejo Brezovšek, Haček in Zver "družbeno politična skupnost, ki je delovala predvsem v imenu države".