Poštena ustava krepko budí domovinsko ljubezen vsak državljan si šteje med najsvetejše dolžnosti , da brani vseh napadov svojo dobro vladano domovino .

Menda jo neka skerb budí in drami iz tihih misli , ker vedno pogleduje naduri in posluša , če kdo pride ?

Obrniti moram okó stráni in protrésa mi dušo, zdí se mi, da utegne biti dan, ki se budí, krváv in usodepoln.

Žlahna gospôda prav sladko še spí, nekdo že praska, jo vstati budí.

Polje nam lepotí prekrasno, spomin budí detinskih lét.

Pa vse zastonj dekle budí, zdaj v postljo zopet zleze, se zlo repenči in hudí, da trese se od jeze.

Kjer je bila dozdej tamna noč, bo prihodnjič jasni dan, ki rodovitno življenje budí.

Iz nekega šotora se oglasi moški glas, ki velí razgrajaču, naj miruje in ne budí mirnih, poštenih ljudij.

In to je prav, kér dandanašnji le očitno ravnanje zaupanje budí.

Barbare visokim zvoniku, ki vsak delavnik knape že ob tréh zjutrej budí, je žalostno bučal in pél.

Poštena ustava krepko budí domovinsko ljubezen ; vsak državljan si šteje med najsvetejše dolžnosti , da brani vseh napadov svojo dobro vladano domovino .

Jaz se v Ljubljani ne morem žive videti vse mi je zoperno , vse mi budí le neprijetnih spominov .

Jaz se v Ljubljani ne morem žive videti; vse mi je zoperno, vse mi budí le neprijetnih spominov.

Zdaj punt verví zvonova tira, De v sèrd in čèrt hrumé budí.

Ob njem, ki tukaj v smrti spí, Spomin še huje se budí.

Kaj takšen pógled zlatih sanj Budí, a ne – moj sen umira!

In meni se budí kesanje, Saj za bolest srcé mi zná.

Na sredi sim te puste zime hude Slavulj sibirski, ki tu dan in noč K sočutju pas budí ledene grude.

»Glej, Meta, novo življenje se budí,« reče Stipo, podarí šopek bledemu dečku in ga poljubi na čelo in lice ...

» Glej , Meta , novo življenje se budí , « reče Stipo , podarí šopek bledemu dečku in ga poljubi na čelo in lice . . .