obnebje ognji stalo berzo se je drugoč stemnilo kakor najčernejša polnoč ino grom ni nehal strahotno bučati
Ob zaključku sobotnega teka moških na je stadion olimpijskem parku hrumel in bučal kot morje najsilnejšem
ki se sploh spomladanski mesec imenuje je bil pri nas nar huji cele zime merzlo je bilo in borja je bučala
Tukaj se je že slišalo šumenje kakor bi bučala sapa okrog gorskih vrhov
Po nekaj nalivih se je struga napolnila in voda je glasneje bučala in hitreje drvela čez skalovje ki
Zunaj pa so padale debele kaplje izpod neba in morje je bučalo
kjer bučal je vihar skoz veje in vrhove in poln moči njegove bil svet je vsaka stvat
kakor bi burja bučala po drevju.
To je kruta resnica ki je bučala otroški glavi velikokrat nepravilno presojala ocenjevala
Veter ki je pred trenutkom še pihal za oknom je sedaj bučal štedilniku sopihali so splašeni plameni
bilo treba; bučal je neprestano sam ter nas obsipal z najčudovitejš
Če je morje dovolj glasno bučalo nič čudnega da nihče ni slišal krikov
kar neče se mu poleči srd sedaj bolj tiho sedaj glasneje zabobni mrmranje pred hišo kakor bi burja bučala
polnočnici, kako nenavadno je bil razsvetljen božji hram, kako angelsko lepo je bilo petje, kako so bučale
A potok je šumel in vihar je bučal. Težke