Cislajtanije , hkrati pa podrobno prikaže delovanje slovenskih poslancev v dunajskem državnem zboru od revolucionarnega leta 1848 do razpada dvojne monarhije ( 1918 ) .

Med nemškimi liberalci je bilo le malo vizionarskih mož , ki so se zavzemali za federalistično preoblikovanje Cislajtanije na demokratični osnovi .

V praksi pa je bila njena oblast omejena na donavske in alpske province, ki so bile jedro Cislajtanije.

S tem manifestom je suveren dežel Cislajtanije svojim državam omogočil svobodno odločitev , kakšno državo in skupnost hočejo .

Usodi obeh sestrskih držav – zveze dežel Cislajtanije – sta v vsem ves čas do danes primerljivi .

Kulturne in literarne stike čeških in slovenskih elit 19. stoletja dopolnjuje tudi njihovo politično sodelovanje v okviru Cislajtanije.

Po aneksiji ozemlje ni bilo niti del Cislajtanije niti Translajtanije, glede na druga ozemlja dvojne monarhije pa so obstajale še druge izjeme.

Čeprav je bila Ogrska gospodarsko poljedelska in manj razvita od Cislajtanije, je na njo izvajala politične pritiske.

Ozemlja Češke krone so postala del tako imenovane Cislajtanije (uradno "kraljestev in dežel, zastopanih v cesarskem svetu").

Manjkajoče dele mozaika dopolnjujejo različni drobci : podobna / enaka zgodba “ druge polovice Cislajtanije ” na Dunaju , soglasje glede razmejitve , zapis o “ ujedinjenju ” v Bgd .

Osredotoča se na mesto Trst kot tretje največje mesto Cislajtanije in najpomembnejše pristanišče monarhije .

Do leta 1918 so poslanci iz Dalmacije sedeli skupaj s slovenskimi (in ostalimi iz dežel/držav Cislajtanije) v parlamentu na Dunaju.

Landwehr, ki so ga sestavljali vojaki iz Cislajtanije Honvédség, ki so ga sestavljali vojaki iz Translajtanije.

Liberalna gibanja so obstajala tudi pri drugih narodih Cislajtanije , še posebej pri Čehih in Italijanih .

Armee - naborništvo je bilo iz vseh delov dežel ) , avstrijski Landwehr ( naborništvo iz Cislajtanije ) in madžarski Honvédség ( naborništvo iz Translajtanije ) .

Z avstro-ogrsko nagodbo iz leta 1867 so dežele Češka, Moravska in avstrijska Šlezija postale cesarsko-kraljeve kronske dežele Cislajtanije.

Pa Primorska , tudi Primorje je bila kot dežela Cislajtanije veliko večja kot je današnja Primorska .

Tudi znotraj Cislajtanije so Nemci predstavljali le 37 % prebivalstva.

Cislajtanije, so hoteli združitev Dalmacije s Hrvaško in Slavonijo, ki sta bili v Habsurški monarhiji del Ogrske.

DRŽAVNA MEJA Primorske , Krajnske , Štajerske z Ogrsko je natančno izrisana in popolnoma ločljiva z mejami teh dežel ( Cislajtanije ) med seboj .