Za primerjavo bomo uporabili tudi heteronemertinski citolizin parborlizin in čebelji melitin , za katera je znano , da imata manjšo specifičnost za lipide .

Povečan je bil tudi s tiolom aktiviran citolizin, bakterijski toksin, ki inducira vnetne odzive s spodbujanjem izražanja vnetnih mediatorjev citokinov.

Pomnožek ustrezne velikosti smo med vzorci opazili le v enem primeru, pri bakteriocinu citolizin.

Melitin verjetno ne deluje le kot citolizin porinskega tipa , ampak v večjih konc .

Ključni dejavnik virulence je s površino povezan toksin β-hemolizin/citolizin, ki je pigmentirani ornitinski ramnolipid.

Citolizin je toksin, ki poškoduje gostiteljske celice; ima izraženo hemolitično aktivnost proti humanim, konjskim in zajčjim eritrocitom.

Citolizin - lizenin nevretenčarja je član družine aerolysinov , ki tvorijo toksine , ki tvorijo por , ki vključuje veliko predstavnikov patogenih bakterij .

Citolizin PVL je dvokomponentni toksin, ki povzroča nastanek por v celični steni monocitov, makrofagov in nevtrofilcev, s čimer jih poškoduje.

Alfa-hemolizin (HlyA) je citolizin, ki tvori pore v gostiteljskih celicah in eritocitih, pri čemer pride do njihove lize.

Enterohemolizin (hlyEN oziroma ehx) je porotvorni citolizin iz razreda RTX, ki ima več kot 60-odstotno identično nukleotidno zaporedje že omenjenemu α-hemolizinu.

LLO je edini od holesterola odvisni citolizin (CDC), čigar biološka vloga in delovanje sta močno povezani s pH.

PFO je verjetno najbolje raziskan citolizin CDC in ne izkazuje od pH-odvisnega delovanja.

Ekstracelularni toksin citolizin lahko povzroči tkivne poškodbe, medtem ko bakteriocinu podobni AS-48 inhibirajo rast drugih mikroorganizmov.

Kasneje je bilo pokazano, da je Oly, podobno kot pleurotolizin dvo-komponenti citolizin.

Najpomembnejši citolizin , ki ga izdeluje in izloča bakterija Clostridium perfringens , je toksin alfa .

Približno 50 % sevov E. coli, ki povzročajo zunajčrevesne okužbe pri ljudeh, izloča citolizin imenovan hemolizin.

Citolizin A se preferenčno veže na s holesterolom bogate membrane [24], v katerih tvori pore.

Leta 2010 so Shibata in sod. izolirali in biokemijsko opredelili nov dvokomponentni citolizin iz kraljevega ostrigarja.

Gre za proteine, ki vsebujejo domeno MACPF (kompleks membranskega napada/perforin) ali domeno CDC (od holesterola odvisni citolizin).

Podobno, sočasno izražanje genov za citolizin (cylA) in agregacijsko snov (asa1) vpliva na povečano patogenost izolatov vrste E. faecalis (Shankar in sod., 2004).