sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "civilnodružbenih organizacij".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo civilnodružbenih organizacij med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Že izpostavljena mednarodna primerjalna raziskava je zajela več tipov civilnodružbenih organizacij in ne le društev, ustanov in zasebnih zavodov.
Zato je pomembno vprašanje motivacije darovalcev kot tudi njihovega vpliva na delovanje civilnodružbenih organizacij in na družben prostor.
Zanimal me bo tudi morebiten obstoj usposabljanj znotraj slovenskih političnih strank in s strani civilnodružbenih organizacij za že izvoljene poslanke.
Zagovorniki te podpore poudarjajo, da je zapolnila institucionalni vakuum in omogočila razmah modernih civilnodružbenih organizacij.
Z najcenejšimi, transparentnimi, enostavnimi in tehnološko naprednimi bančnimi storitvami skrbimo za finančno opolnomočenje posameznikov, sindikatov in civilnodružbenih organizacij.
Z nadzorom države naj bi delovale v dobrobit ljudem, država pa naj bi vzpostavila sistem financiranja civilnodružbenih organizacij brez vsebinskih pritiskov.
Vloga civilnodružbenih organizacij, ki so večinoma cerkvene, je v tem modelu dvojna.
Večinoma gre za preučevanje delovanja civilnodružbenih organizacij, ki delujejo v državah v razvoju.
Vendar prva poudarja predvsem širjenje civilne družbe na račun države, druga pa institucionalno vključevanje civilnodružbenih organizacij v sistem javne uprave.
V takšnih okoliščinah lahko donatorske usmeritve posredno vplivajo na oblikovanje vsebinskih prioritet civilnodružbenih organizacij.
V ta namen je že več raziskovalcev uporabilo metodo preučevanja delovanja civilnodružbenih organizacij s pomočjo modela menjave dara.
V razmislek naj bi kot enakovreden sogovornik bili vključeni tako predstavniki civilnodružbenih organizacij kot tudi predstavniki gospodarstva.
Tudi te skupine sestavljajo visoko usposobljeni strokovnjaki, najpogosteje akademiki oz. raziskovalci (le redko so v njih predstavniki civilnodružbenih organizacij).
Tradicija je bila prekinjena, dovoljena so bila samo še društva, število civilnodružbenih organizacij je upadlo.
To prepričanje utrjuje tudi ideološko razumevanje prevladujočega koncepta, ki vodil delovanje civilnodružbenih organizacij v zadnjih letih, tj. koncept razvoja.
Tako lahko država ali finančne organizacije dejansko nadzorujejo oziroma usmerjajo delovanje civilnodružbenih organizacij, ki so odvisne od njihovih sredstev.
Prva dimenzija odvisnosti ali neodvisnosti civilnodružbenih organizacij se nanaša na vprašanja državnega financiranja in nadzora.
Programi tuje pomoči se v veliki meri izvajajo ravno preko civilnodružbenih organizacij oziroma predvsem nevladnih organizacij.
Primarna skupina akterjev civilnodružbenih organizacij je zelo različna, sestavljajo jo prav tako raznolike podskupine.
Prihodnost demokracije sloni predvsem na kapaciteti civilnodružbenih organizacij in družbenih gibanj za vzpostavitev različnih demokratskih praks reševanja kriz.