Ionizacijska energija je energija, ki je potrebna da elektron odneses do neskoncnosti (torej tako dalec, da nima vec coulombove potencialne energije).

Coulombove interakcije širijo območje gorišča in lahko ovirajo nastanek virtualne potencialne jame.

V prečni smeri nit tvori zanke in zavoje , odbojne Coulombove sile med naboji v niti pa povzročijo ekstremno podaljšanje v smeri osi .

Da pride do zlitja , je treba to elektrostatično pregrado ( Coulombove sile ) nekako premostiti – jedra je treba spojiti z uporabo neke zunanje sile .

Največji problem se pojavi zaradi pozitivno nabitih jeder, ki se pri običajnih temperaturah in gostotah težko združujejo zaradi Coulombove odbojne sile.

Ob preklopu se namreč eden izmed enoelektronskih tranzistorjev bliža stanju Coulombove blokade, kjer je pojav hkratnega tuneliranja vse bolj opazen.

Če imamo v snovi , ki ima gibljive nosilce elektrin , električno polje , se bodo zaradi Coulombove sile gibljive elektrine začele premikati .

Pričakovani koti klasičnega modela Coulombove eksplozije so označeni s puščicami , vodoravne črte pa kažejo na razširitev zaradi ločljivosti eksperimentalnega momenta .

V takih primerih Coulombove interakcije nastajajo med specifičnimi domenami na površini proteinov, ki imajo nasproten naboj kot površina nanodelca.

S koliksnim nabojem naelektreno kroglico moramo postaviti v tezisce sestkotnika, da bodo Coulombove sile na vse naboje enake nic?

Eksperimentalno določene korelacije gibanja in kinetična energija izomerov , ločenih z izomerom , se tesno ujemata s klasičnim modelom Coulombove eksplozije .

Pri težnostnih podpornih zidovih nastopajo relativno majhni pasivni pritiski , zato bo razlika zaradi uporabe Coulombove teorije zanemarljiva .

Že v poglavju o enoelektronskem tranzistorju smo opazili, da Coulombove oscilacije z višanjem temperature postopoma zamrejo.

To imenujemo intersticija in je manj verjetna zaradi visoke Coulombove energije dveh elektronov v centru polarona.

Drugi sloj pa je sestavljen iz ionov, ki jih privlači površinski naboj s pomočjo Coulombove sile.

Tako moramo pri izračunu matričnih elementov elektrostatične Coulombove interakcije upoštevati antisimetrične valovne funkcije kar privede do izmenjalnega člena [18].

Zaradi dodatne Coulombove interakcije pa se zeleni pas pri nižanju temperature razdeli na dva pasova.

Energija α delcev je namreč mnogo manjša od Coulombove potencialne bariere na razdalji radija jedra .

Najpreprostejša enoelektronska struktura, v kateri lahko jasno zaznamo Coulombove oscilacije, je enoelektronska škatla, ki je prikazana na sliki 2.2.1.

Eksciton je vezano stanje elektrona in elektronske vrzeli, ki sta vezana zaradi Coulombove sile.