sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "döav".
Kliknite za poizvedbo
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
DÖAV ni imel drugega izhoda , kot , da je ponudbo sprejel .
Turistični klub je bil namreč precej bolj dejaven kot njena sorodna organizacija DÖAV, vendar ni zajemal celotnega območja slovenstva v enaki meri.
V naslednjih desetletjih so se ustanavljale podružnice v slovenskih deželah, a za razliko od DÖAV predvsem v manjših krajih.
Sklep vodstva DÖAV je bil v članku jasen in radikalen : razvratni parčki se morajo iz planinskih koč takoj odstraniti !
Sklenili so jih popraviti , vendar so kmalu uvideli nesmiselnost sklepa , saj DÖAV ni bil zmožen plačati popravil .
Na začetku svojega obstoja je podružnica predlagala DÖAV dvojezične oznake na planinskih poteh in dobila negativen odgovor .
V času sodne preiskave je svoje nestrinjanje s postavitvijo stolpa izrazil tudi načelnik kranjske sekcije DÖAV.
Pred ustanovitvijo kranjske sekcije DÖAV-a je bila že leto prej ustanovljena tržaška sekcija.
Klub je deloval na našem ozemlju , vendar ni bil tako narodnostno nestrpen kot DÖAV .
Do prve svetovne vojne je bila koča sicer v lasti nemškega planinskega društva (DÖAV).
Začetno obdobje slovenskega nacionalnega planinstva so bila poldrugo desetletje (1893–1918) tekmovanja z nemško-avstrijskim združenjem (DÖAV), ki jih je privilegirala avstro-ogrska oblast.
Člani DÖAV so zaslužni predvsem za številne nadelave poti in izgradnje planinskih koč.
V osemdesetih letih 19. stoletja sta bili ustanovljeni še mariborska in celjska sekcija DÖAV-a.
Koče v lasti nemških planinskih organizacij so prišle pod sekvester, premoženje DÖAV pa so ocenili na 52.000 kron.
Napetost med SPD in DÖAV lahko ponazorimo tudi z dejstvom , da sta bili na mnogih vrhovih dve vpisni knjigi , nemška in slovenska .
DÖAV je do leta 1900 ustanovil več podružnic po slovenskih mestih in zgradil več planinskih koč ter postojank (Zorn, 2016).
Po njegovem mnenju je bil za napredek SPD med drugim delno zaslužen tudi zastoj DÖAV na področju delovanja in širjenja.
Sredi 70-ih let 19. stoletja je bilo ustanovljeno Nemško-avstrijsko planinsko društvo (DÖAV), ki je prvo uradno društvo v slovenskih deželah.
Člani DÖAV so že leta 1894 izražali ogorčenje nad početjem Slovencev, ki so nemške rdeče-oranžne minijeve oznake spreminjali v slovenske.
Spor, ki je kulminiral s prostovoljnim izstopom SPD iz DÖAV, se je nadalje še bolj zapletal.