sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "davčni primež".
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo davčni primež med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Za primerjavo celotne obremenitve dela je uporabljen davčni primež, opredeljen kot razlika med stroškom delodajalca in neto plačo zaposlenega.
Z zviševanjem dohodkov se davčni primež še povečuje in nakazuje, da so ukrepi v smeri razbremenitve dela predvsem višjih dohodkov nujni.
Vključitev povračil prevoza in prehrane bi povečala strošek in prejemek, vendar bi praviloma v manjši meri vplivala na davčni primež.
Višji davčni primež usposobljenega kadra zvišuje ceno v visoko kapitalskih panogah ter tako podraži visoko tehnološke produkte v primerjavi s tujimi proizvodi.
Vendar davčni primež sam po sebi ne pojasni, zakaj do razlik med državama pride.
V tem delu sem davčni primež postavila v samo središče kot glavni kazalnik za primerjavo.
V sedmem poglavju skozi mednarodno primerjavo predstavimo davčne reforme v izbranih državah in analiziramo davčni primež.
V primerjani raziskavi in lastni raziskavi, v primeru, da se poveča davčni primež, to povzroči zmanjšanje stopnje delovne aktivnosti.
V okviru mednarodnih analiz je davčni primež eden najpogosteje uporabljenih kazalnikov za oceno skupne obremenitve dela.
V mednarodnih primerjavah davčne obremenitve dela je kot kazalnik najpogosteje uporabljen davčni primež (davčno breme v stroških dela).
V literaturi se obremenitev dela pogosto opisuje kot davčni primež.
Sledi sedmo poglavje, kjer je prikazan in primerjan davčni primež v izbranih državah.
Skupaj prispevki in dohodnina predstavljata davčni primež na delo, ki meri skupne obvezne dajatve glede na stroške dela.
Skupaj prispevki in dohodnina predstavljajo davčni primež, ki izraža razmerje med skupnimi obveznimi dajatvami, vključno s prispevki delodajalca in skupnimi stroški dela.
Sistemski sloj postane najbolj pregleden, ko se davčni primež razčleni po sestavinah.
S tem pa seveda poskočijo še prispevki in na koncu celoten davčni primež.
Ravno zato se pri razlagi svojih rezultatov namenoma ogibam tisti preprosti trditvi, da je nižji davčni primež kar avtomatsko boljši.
Primerjalna analiza držav kaže, da se davčni primež med izbranimi državami precej razlikuje.
Pri visokih dohodkih je vsak dodatni bruto evro praviloma močneje obremenjen, zato lahko dodatne postavke povzročijo nesorazmeren učinek na davčni primež.
Pri tolmačenju razlik mi bo kot glavno merilo služil davčni primež.