Čeprav uporaba formulacije dinamskega odklapljanja z razširjenim kontaktom občutno zniža vsebnost zaostalih dinamskih lastnosti, jih pogosto ne odstrani v celoti.

Če pri izvajanju meritev ne zagotovimo konstantne amplitude vzbujanja sistema, s tem vnašamo napako v identifikacijo nelinearnega dinamskega sistema.

Zgornja izpeljava drži za primer, ko pri meritvah nelinearnega dinamskega sistema merimo samo odziv sistema, ne pa tudi sile vzbujanja sistema.

Za namen dinamskega sklapljanja na kontakte med podstrukturami vsilimo kompatibilnostni pogoj in ravnotežni pogoj.

Za generacijo matrik za identifikacijo dinamskega sistema v celoti v frekvenčni domeni potrebujemo matriko spremenljivk stanja v frekvenčni domeni.

V zadnjih desetletjih je modalna analiza postala ena glavnih orodij za preučevanje dinamskega obnašanja mehanskih struktur.

V ta namen smo izkoristili lastnosti dinamskega odziva spoja, ki so tesno povezane z njegovimi mehanskimi lastnostmi.

V sklopu metode je sila kovičenja ovrednotena na osnovi dinamskega odziva opazovanega spoja.

V sklopu doktorskega dela je bil raziskan potencial metod dinamskega podstrukturiranja za tvorjenje hibridnih učnih množic.

V primeru linearnega dinamskega sistema z več prostostnimi stopnjami pa smo uporabili drug stresalnik, zato smo potek meritev prilagodili.

V kontekstu s tem izzivom se ponovno pokažejo prednosti aplikacije dinamskega podstrukturiranja.

V kontekstu dinamskega podstrukturiranja so to kontaktne prostostne stopnje.

Tak pristop smo uporabili pri obravnavi nelinearnega dinamskega sistema z eno prostostno stopnjo.

Tak model je ključen za proces dinamskega sklapljanja, saj omogoča podroben popis kontaktov med strukturami.

SEMM je sicer že utemeljena metoda, ki izhaja iz dinamskega podstrukturiranja, in se pospešeno uporablja za gradnjo hibridnih modelov različnih komponent.

SEMM je metoda, ki omogoča združevanje eksperimentalnih in numeričnih modelov z uporabo dinamskega podstrukturiranja.

S tem smo dosegli neodvisnost dinamskega modela spoja od sestava, v katerem se ta nahaja.

S tem dosežemo neodvisnost dinamskega modela spoja od sestava v katerem se ta nahaja, in posledično posplošitev metode na različne sestave.

Realistično modeliranje dinamskega odziva kovičenega spoja v numeričnem okolju bi močno prispevalo k rešitvi tega problema.

Prvi korak generacije matrik za identifikacijo dinamskega sistema je združevanje vseh spremenljivk stanja v enotno matriko.