Diracove enačbe so ponekod podale negativno vrednost za energijo, za katero je podal rešitev: predpostavil je obstoj antielektrona in dinamičnega vakuuma.

Potujočo silo smo izrazili s pomočjo diracove delta funkcije [26], kjer je v hitrost in t čas premikanja sile po nosilcu.

Eksperimentalno je ugotovljeno , da je lokacija energije Diracove točke različna glede na odcepitev zgornje ali spodnje površine v skladu z našimi izračuni .

Impulzno vzbujanje je najenostavnejša oblika neperiodičnega načina vzbujanja in je definirano z enačbo Diracove delta funkcije: f (t) = δ(t − τ ).

Relativistični spekter Diracove enačbe pa je enostavno obnoviti, če se tirno kvantno število nadomesti s kvantnim številom skupne vrtilne količine .

Zato je odvisno od tega , ali je odcepljena površina zgornja ali spodnja , lokacija energije Diracove točke napovedana kot drugačna .

Izbira predznaka v imenovalcu je posledica izotropnosti Diracove delta funkcije (potek funkcije je enak v vse smeri).

To je bil velik dosežek Diracove enačbe in je fizikom vlil veliko vere v njeno splošno pravilnost.

Vsa polja po zlomu elektrošibke interakcije dobijo Diracove mase, kot v enačbi (2.5), razen nevtrinov, ki so še vedno brezmasni.

Časovni odziv ojačevalnika na takšno obliko signala lahko primerjamo z odzivom ojačevalnika na signal Diracove delta funkcije (glej sliko 3.19).

Pravzaprav smo eksperimentalno opazili različno energijo Diracove točke za cepitev zgornje in spodnje površine .

Fouriereva transformacija Diracove delta funkcije je enaka 1, tak impulz torej vzbudi vse frekvence povsem enakomerno.

Paulijevo teorijo se lahko razume kot nizkoenergijsko mejo Diracove teorije na naslednji način.

To je zelo koristna lastnost Diracove delta funkcije pri računanju integralov takšnega tipa.

Dve spin - ločeni energijsko - disperzijski krivulji sta prikazani v momentih 0.1 ± 0 , 1 na nasprotnih straneh Diracove podobne disperzije .

Kroneckerjeva delta ima pomembno značilnost, ki je diskretna podobnost Diracove funkcije δ.

Stanje kubita ψ zapisujemo s posebno oznako |ψ⟩, ki izvira iz Diracove bra/ket notacije [19,20].

Za določanje premikov pod nivojem enega slikovnega elementa se lahko interpolira vršne vrednosti Diracove delta funkcije, kot to predlagajo Foorosh idr. [77].

Inducirana električna napetost ali interakcije s fotoni lahko povzročijo vzbujanje dodatnih elektronov v Diracove fermione na Fermijevi energetski ravni.

Naši eksperimentalni rezultati kažejo prisotnost površinskega stanja pri energiji večje vezave z lokacijo Diracove točke na okoli 700 meV pod Fermijevo ravnjo .