sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "dissk".
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
V prejšnjem poglavju smo si ogledali nekaj časovnih nizov DISSk za primer trave in ugotavljali najhujše suše v zadnjih dvainpetdesetih letih.
Časovni nizi DISSk na različnih lokacijah, za različne rastline in tla omogočajo ugotavljanje klimatologije suše in oceno tveganja zaradi suše.
Pri uporabi višine pridelka za verifikacijo DISSk je največja težava ugotoviti oziroma omejiti samo vpliv suše na pridelek.
Za interpretacijo DISSk glede na klimatološke podatke smo uporabili percentilno analizo (v analizi je privzeto, da 75. percentil pomeni stanje sušnosti).
Povprečne vrednosti DISSk v obeh obdobjih za izbrano rastlino na tleh s slabo in dobro vodnozadrževalno sposobnostjo so v preglednici 37.
Metodo percentilne analize smo uporabili za določitev mejnih vrednosti DISSk v vegetacijskem obdobju za posamezno lokacijo.
Za izbrane lokacije smo točkovne vrednosti DISSk za koruzo preverjali še s podatki o pridelkih.
Kumulativni indeks sušnega stresa DISSk ponazarja stanje sušnega stresa v celotnem vegetacijskem obdobju preučevane rastline.
Povprečno povečanje DISSk za ozimno pšenico na tleh z dobrimi vodnozadrževalnimi lastnostmi na vseh lokacijah je 35 %.
V preglednici 48 so zbrane nekatere omejitve oziroma negotovosti, ki lahko vplivajo na interpretacijo kazalca DISSk.
Na vseh obravnavanih lokacijah se DISSk za travo na teh tleh poveča v povprečju za 68 %.
Najbolje se odzove DISSk, ki se najbolj ujema tudi z arhivom suš.
Pri tleh s slabimi vodnozadrževalnimi lastnostmi je povečanje DISSk koruze najmanjše, v povprečju za 36 %.
V nadaljevanju bomo DISSk nad 98. percentilom poimenovali ekstremno sušno, med 90. in 98. percentilom zelo sušno in med 75. in 90. percentilom sušno vegetacijsko obdobje.
V drugem delu smo ugotavljali vpliv tal in rastlin na DISSk.
Najmanjše je povprečno povečanje DISSk na tleh s slabimi vodnozadrževalnimi lastnostmi.
Najbolj se je DISSk povečal na tleh z dobro vodnozadrževalno sposobnostjo.
Maksimalna vrednost DISSk je povezana z dolžino vegetacijske sezone kmetijske rastline.
Na tleh s srednje dobro vodnozadrževalno sposobnostjo je DISSk pri travi večji za 68 %, pri koruzi 50 %.
Pri kartografiji DISSk za koruzo smo uporabili mejo 6,5 za znak suše (povprečen 75. percentil za sušo).