sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "dokončnega upravnega akta".
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo dokončnega upravnega akta med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Varstvo v zvezi s podeljevanjem koncesije je zagotovljeno že v okviru rednega upravnega spora in spora o zakonitosti dokončnega upravnega akta .
V upravnem sporu z davčnega področja prevladuje spor o zakonitosti dokončnega upravnega akta, tj. davčne odločbe ministrstva za finance.
V njem sodišče presoja materialno in formalno zakonitost konkretnega in dokončnega upravnega akta.
Tožnik ima na voljo trideset dni od vročitve dokončnega upravnega akta, da vloži tožbo ter s tem sproži upravni spor.
Ta učinek pa je v upravnem sporu mogoče doseči z zahtevo za odložitev izvršitve dokončnega upravnega akta.
Lahko pa kataster beleži ureditev meje na podlagi dokončnega upravnega akta ali pravnomočne sodne odločbe .
Zakonitost dokončnega upravnega akta pa se lahko presoja z uporabo izrednih pravnih sredstev .
Upravni spor se začne s tožbo , ki jo je treba vložiti v tridesetih dneh od vročitve ( dokončnega ) upravnega akta .
Tožnik je prizadet v svojih pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta in je lahko nosilec obveznosti iz socialne varnosti .
Tožbo je treba vložiti v tridesetih dneh od vročitve dokončnega upravnega akta .
To je spor o zakonitosti konkretnega in dokončnega upravnega akta ( odločbe ) .
Ti podatki pa se lahko spreminjajo samo na podlagi dokončnega upravnega akta ali pravnomočne sodne odločbe .
Spor se začne v vložitvijo tožbe ali drugega pravnega sredstva v tridesetih dneh od vročitve dokončnega upravnega akta .
Rok za tožbo teče od prvega naslednjega dne , po vročitvi dokončnega upravnega akta .
Ni mogoče oceniti posega v ustavitev izvrševanja dokončnega upravnega akta in v pridobljene pravice za hujši poseg od odklonitve pravice do obnove .
Neposredni predmet presoje v upravnem sporu je torej zakonitost dokončnega upravnega akta , torej skladnost tega akta s formalnim in materialnim zakonom .
Kadar omenjena pogoja nista izpolnjena , je predmet ustavne pritožbe sodna odločba , izdana v postopku ocene zakonitosti dokončnega upravnega akta .
Glede na pooblastila , ki jih ima sodišče razlikujemo spor o zakonitosti dokončnega upravnega akta ter spor polne jurisdikcije .
Glede na naravo upravnega spora zato spor o zakonitosti dokončnega upravnega akta pomeni temeljno vrsto upravnega spora .
Začasna odredba predstavlja namreč nujen ukrep , s katerim sodišče , če so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji , začasno odloži izvršitev dokončnega upravnega akta .