Še ena nevarnost, ki preži na objekt je nenadna porušitev prečnega objekta, kar povzroči nenadno prelivanje velike količine vode in dolvodnega poplavljanja.

Če nastane tlačna motnja na koncu dolvodnega odseka cevi, z vodostanom skoraj popolnoma preprečimo širjenje tlačnih valov v gorvodni del cevi.

Začetna točka dolvodnega odseka mora sovpadati s končno točko gorvodnega odseka, v primeru sotočja pa tudi s končno točko odseka pritoka.

Zaradi velikega števila objektov in heterogene strukture dolvodnega lica pa na vsakem vodnem objektu nismo merili hitrosti vodnega toka.

Zaradi ugotovljenih velikih hidravličnih obremenitev gorvodnega in dolvodnega konca ju je bilo treba zavarovati z zagatnicami.

Za določitev dolvodnega robnega pogoja lahko izbiramo med višino vodne gladine ali povprečnim naklonom struge.

Večja kot sta višinska razlika in naklon dolvodnega lica, višji naj bi bil kot skoka ribe iz vode.

Vendar pa je ob pravilni izvedbi spreminjanje hitrosti vodnega toka zelo podobno kot na objektih z uniformno strukturo dolvodnega lica.

Velikost prečnega objekta bo imel velik vpliv na samo dolžino gorvodnega in dolvodnega odlaganja/erodiranja.

Učinek razcepa toka blizu dolvodnega konca preliva je očiten blizu dna korita.

Razdalje med tolmuni v transektu merimo od osredja oiziroma najglobjega dela gorvodnega tolmuna do osredja oziroma najglobljega dela naslednjega dolvodnega tolmuna itd.

Razdalje med prodišči v transektu merimo od konca (dolvodnega roba) prvega gorvodnega prodišča do začetka (gorvodnega roba) naslednjega dolvodnega prodišča itd.

Razdalje med peščinami v transektu merimo od konca (dolvodnega roba) prve gorvodne peščine do začetka (gorvodnega roba) naslednje dolvodne peščine itd.

Razdalje med brzicami v transektu merimo od dolvodnega zaključka gorvodne brzice do gorvodnega začetka naslednje dolvodne brzice itd.

Pri računanju nestalnega toka program zahteva oba robna pogoja - gorvodnega in dolvodnega.

Pri določitvi mejne vrednosti za globino vode na dolvodnem licu je potrebno upoštevati tudi naklon dolvodnega lica.

Pogosto je ena stopnica vzdolž profila dolvodnega lica, ki je lahko na kroni, ali pa se lice konča z navpičnim prelomom.

Obvodna struga je namenjena povezovanju gor- in dolvodnega toka, kjer lahko ribe potujejo brez prečkanja pregrade.

Na omenjenem območju lahko ob zelo visoki poziciji dolvodnega jezu pride do rahlega vrtinčenja, ki je posledica izrazitega bočnega prelivanja.

Na območju sotočja nastane krovni val, ki je odvisen od lastnosti tokov na dotoku in od vpliva dolvodnega odseka.