Toženka je namreč šele tekom postopka ugotovila , da prvotožnica , drugotožnica in petotožnica na tem naslovu sploh oziroma vsaj pretežni čas niso živele .

Proti temu sklepu je drugotožnica vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov .

Avto je kupila drugotožnica , zato prvotožnik ni aktivno legitimiran za tožbo .

Ugotovilo je tudi , da je drugotožnica isti dan povedala policistom , da jo je toženec udaril , zadobitev udarca pa potrjuje tudi zdravniško potrdilo .

Tudi dejstvo , da je drugotožnica potrdila , da je šlo za najbolj ugodno možnost , na to ne vpliva .

Tega namreč v prošnji za azil in v pisni izjavi prvotožnik in drugotožnica nista zatrjevala .

Sin ( prvotožnik ) in žena pokojnika ( drugotožnica ) sta proti toženki vložila tožbo za plačilo nepremoženjske in premoženjske škode .

Proti temu sklepu vlaga pritožbo drugotožnica iz vseh pritožbenih razlogov .

Navaja , da sta prvotožnik in drugotožnica izrazito neverodostojna .

Drugotožnica zavaja sodišče in institucije v državi in ne vidi koristi mladoletnega otroka , za dosego svojih ciljev pa ne izbira sredstev .

Drugotožnica zatrjuje , da ima status organizacije v javnem interesu .

Drugotožnica vlaga tožbo , ker meni , da najemnik v spornem objektu nima nobenih lastninskih pravic .

Drugotožnica vabilo k izjavi o strinjanju s potekom predlagane meje ni nikoli prejela .

Drugotožnica te nepremičnine nima v posesti , temveč je njen dejanski posestnik oziroma uporabnik prvotožnica .

Drugotožnica nikoli ni sodelovala pri plačevanju stroškov vzdrževanja hiše , zanemarila je tudi svoje solastniške dolžnosti .

Drugotožnica ni dokazala , da ni bila seznanjena z valutnim tveganjem .

Drugotožnica je vložila tožbo iz vseh tožbenih razlogov , predvsem pa iz razloga napačne uporabe materialnega prava .

Drugotožnica je utrpela prelom leve črevnice , nepopoln izpah sklepa med križnico in črevnico ter udarnine in odrgnine leve goleni in stopala .

Drugotožnica je namreč predložila odločbo o statusu kmeta .