sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "duh in vrlič".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Duh in Vrlič poudarjata , da si » sodobne likovne vzgoje brez vizualne in tipne percepcije , brez zaznave s čutili , ni mogoče predstavljati .
Duh in Vrlič se strinjata , da je vsekakor pomembnejša notranja motivacija , iskren interes posameznika za likovno izražanje samo ( prav tam ) .
Duh in Vrlič ( 2003 ) pravita , da je središče za načrtovanje likovnovzgojnega dela ustvarjalni proces , kakovost letega , pa je pogojena s kakovostjo likovnih izdelkov .
Duh in Vrlič pravita , da je metoda prikazovanja : » najpomembnejša metoda , ki jo uporabljamo pri likovni vzgoji .
Duh in Vrlič ( 2003 ) menita , da v tem obdobju opazimo prehod k bolj realnemu prikazovanju figur in objektov , medtem ko ustvarjalnost nekako stagnira .
Duh in Vrlič ( 2003 ) navajata , da v tem obdobju otroci pod ustreznim pedagoškim vplivom že zavestno uporabljajo geometrijsko , zračno ali koloristično perspektivo .
Duh in Vrlič ( 2003 ) opisujeta , da v procesu likovne vzgoje na artikulacijo ure poleg oblik in metod dela vplivajo še številni drugi dejavniki .
Duh in Vrlič ( 2003 ) sta mnenja , da je motiv pri likovni vzgoji dejavnik , s katerim pripravimo učence , da se ukvarjajo z likovnim problemom .
Duh in Vrlič ( 2003 ) predlagata naslednje ideje : iz odpadne embalaže učenci sestavljajo prostorske tvorbe , npr. šolo z okolico , mestni predel , trg , ulice .
Duh in Vrlič ( 2003 ) pišeta o raziskavah , ki so pokazale , da je najprimernejša organizacija pouka likovne umetnosti tista , ki sledi ustvarjalnemu procesu .
Duh in Vrlič ( 2003 ) pa predstavljata osnovno shemo kriterijev , ki jih lahko učitelji pripravijo za posamezno didaktično enoto pri pouku likovne umetnosti .
Duh in Vrlič ( 2003 ) pa pravita , da gibanje velikokrat ponazorijo tudi tako , da človeški figuri narišejo več kot le dve roki ali nogi .
Duh in Vrlič ( 2003 ) nadaljujeta , da se v tem obdobju povečuje interes za spoznavanje lastne osebnosti , kar vpliva na razvoj likovnega izražanja .
Duh in Vrlič ( 2003 ) sta zapisala , da je pomemben cilj likovne vzgoje , da se učenci usposabljajo za doživljanje in vrednotenje umetniških del .
Duh in Vrlič ( 2003 ) zatrjujeta , da je motiv pri likovni vzgoji dejavnik , s katerim pripravimo učence , da se ukvarjajo z likovnim problemom .
Duh in Vrlič ( 2003 ) še poudarjata , da bomo rezultate , ki si jih želimo , dosegli le z zavestno in premišljeno uporabo kakovostnih medijev .
Duh in Vrlič (2003) razvoj likovnega izraza otrok obravnavata podrobneje s tem, ko navajata več faz in tudi vmesna obdobja otrokovega razvoja.
Duh in Vrlič ( 2003 ) pri likovnem izražanju navajata osem razvojnih procesov , ki so značilni za otroke , stare od šest do devet let .
Duh in Vrlič ( 2003 ) to obdobje imenujeta tudi zlato obdobje otrokovega likovnega ustvarjanja , saj otroci ustvarjajo zanimiva in izvirna likovna dela .
Duh in Vrlič (2003) uvrščata metodo demonstriranja, metodo praktičnega likovnega izražanja in metodo eksperimentiranja med splošne praktično-manipulativne učne metode.