V obeh primerih je povprečna vrednost zadovoljstva pri delu pri internalistih višja kot pri eksternalistih , v nobenem primeru pa razlika ni značilna .

Samoocenitev kakovosti opravljanja dela se pri internalistih in eksternalistih v bolj strukturiranem in manj strukturiranem delovnem okolju značilno ne razlikuje .

Model predvideva , da so učinki opravljanja dela pri eksternalistih nižji , pogosteje želijo zamenjati službo in tudi bolj sprejemajo disfunkcionalno vedenje .

Pearsonovi koeficienti korelacije pri eksternalistih so 0,151 , 0,039 in 0,183 ( povezanost je v vseh treh primerih pozitivna in šibka ) .

Ugotovitve Pattnove ( 2005 ) raziskave glede zadovoljstva pri delu pri revizorjih internalistih niso značilno različne od zadovoljstva pri delu pri revizorjih eksternalistih .

Pri eksternalistih pa so Pearsonovi koeficienti korelacije 0,151 , 0,077 in 0,062 ( povezanost je v vseh primerih pozitivna in neznatna ) .

( 2003 ) kažejo , da je ocena opravljanja dela pri eksternalistih nizka , kot je nizka tudi pripadnost instituciji .

Razlika je pri zadovoljstvu pri delu , glede na mediano , tako pri internalistih kot pri eksternalistih , vendar smo ju opredelili kot nepomembni ( razliki sta manj kot 10 odstotkov ) .

Pri eksternalistih je povezanost med spremenljivkama 0,039 , kar pomeni , da je povezanost pozitivna in neznatna in pomeni , da bolj kot se respondenti nagibajo k eksternalnosti bolj se ocenjujejo da delo opravljajo kakovostno oziroma nad povprečjem .

Tako je povprečna vrednost izvora nadzorovanja v prvi skupini pri internalistih 45,6 , pri internalistih druge skupine pa 47,2 , medtem ko je povprečna vrednost izvora nadzorovanja v prvi skupini pri eksternalistih 56,6 , v drugi skupini pa 56,1.

Povprečna vrednost izvora nadzorovanja je v prvi skupini pri internalistih 43,6 , pri internalistih druge skupine pa 45,4 , medtem ko je povprečna vrednost izvora nadzorovanja v prvi skupini pri eksternalistih 54,5 , v drugi skupini pa 54,2.

Pearsonovi koeficienti korelacije so pri eksternalistih -0,098 , -0,126 in 0,480 ( povezanost je v prvem in drugem primeru negativna in neznatna , v tretjem primeru pa pozitivna in zmerna ) .

Pearsonovi koeficienti korelacije pri eksternalistih so 0,077 , 0,007 in 0,395 ( povezanost je v prvem in drugem primeru pozitivna in neznatna , v tretjem primeru pa pozitivna in šibka ) .

Pearsonovi koeficienti korelacije pri eksternalistih so 0,134 , 0,161 in 0,276 ( povezanost je v prvem in drugem primeru pozitivna in neznatna , v tretjem pa pozitivna in šibka ) .

Pri eksternalistih je Pearsonov koeficient korelacije -0,020 kar pomeni , da je povezanost med spremenljivkama negativna in neznatna in pomeni , da bolj kot se respondenti nagibajo eksternalnosti nižjo pripadnost izkazujejo instituciji .

V nasprotju s Pattnovimi ( citirano v : prav tam , 1023 ) pričakovanji pa raven zadovoljstva pri delu pri revizorjih internalistih ni značilno različna od ravni zadovoljstva pri delu pri revizorjih eksternalistih .

Rezultati raziskave Silvove ( 2006 , 325 ) so prav tako pokazali , da med izvorom nadzorovanja in zadovoljstvom pri delu obstaja povezava , ki vpliva na odnos do dela pri internalistih in eksternalistih .

Med vsemi moškimi pa je najvišji delež – 15 odstotkov prisoten pri internalistih starih od 41 do 50 let ter od 51 do 60 let in pri eksternalistih starih od 31 do 40 let ter od 51 do 60 let .

V primeru točke a. so Pearsonovi koeficienti korelacije pri eksternalistih 0,055 , -0,100 in 0,570 ( povezanost je v prvem primeru pozitivna in neznatna , v drugem primeru negativna in neznatna , v tretjem primeru pa pozitivna in zmerna ) .

V primeru točke b. so Pearsonovi koeficienti korelacije pri eksternalistih -0,020 , 0,134 in 0,588 ( povezanost je v prvem primeru negativna in neznatna , v drugem primeru pozitivna in neznatna ter v tretjem primeru pozitivna in zmerna ) .