Čas sušenja zmesi vseh analitov v elucijskem topilu smo določili z vizualnim spremljanjem, ko je celotno elucijsko topilo izparelo iz mikrocentrifugirke.

Začetna špička pri proteinskem elucijskem vrhu je posledica vezave puferskih substanc na kromatografski nosilec.

Z določitvijo molekulske mase proteinskega kompleksa pri posameznem elucijskem vrhu, bi lahko sklepali na njegovo oligomerno stanje.

Višina posameznega vrha je sorazmerna s koncentracijo delcev ob pripadajočem elucijskem času.

Visoke koncentracije proteina v posamezni elucijski frakciji se odražajo tudi v elucijskem vrhu, ki je visok in ozek.

Visoka koncentracija imidazola v elucijskem pufru povzroči spiranje tudi prek histidinskih repkov vezanih proteinov.

V zadnji jamici se nahaja protein v elucijskem pufru.

V običajni analizi so bile spojine v elucijskem pufru pred naslednjim korakom sušenja maksimalno pol ure.

Uspešnost rekonstitucije smo preverjali s primerjavo odziva analitov v zmesi vseh analitov v rekonstituiranem vzorcu in odziva v začetnem elucijskem topilu.

To bi tudi pojasnilo prisotnost večjega števila vrhov na elucijskem diagramu kljub siceršnji relativni homogenosti proteinskih frakcij.

Pri tem smo ugotavljali, pri katerem elucijskem topilu so površine vrhov največje.

Pri elucijskem pogoju z gradientom pH se rAAV eluira v kasnejših elucijskih frakcijah.

Podatkovne točke na premici ustrezajo intenziteti sipane svetlobe pri različnih kotih pri določenem elucijskem volumnu.

Po nanosu vzorca in spiranju nevezane frakcije iz kolone smo vezano frakcijo eluirali z elucijskim pufrom ob pričakovanem elucijskem času.

Opazili smo, da je epirubicin zelo občutljiv na spremembe deleža vode v našem elucijskem topilu.

Oba proteina sta potovala v homogenem vrhu pri pričakovanem elucijskem volumnu.

Ob ustreznem elucijskem času smo začneli zbirati frakcije, ki smo jih na koncu združili na podlagi analize kromatograma in predhodnih izolacij.

Na elucijskem diagramu lahko vidimo strmo naraščanje absorbance in visok, ozek vrh, kar nakazuje na visoko koncentracijo eluiranega proteina.

Koncentracijo soli v elucijskem pufru smo pri vseh treh vzorcih spreminjali na enak način.

Kljub temu lahko predpostavimo, da se celotna količina ni izolirala pri diskretnem elucijskem volumnu, temveč so se nizke koncentracije proteina eluirale zvezno.