Zaradi narave emergijskega pristopa (ekocentrično vrednotenje, sistemski pristop) je dodano vrednost emergijske analize mogoče predvideti tudi pri aplikaciji na druge kmetijske sisteme.

Z večkriterijskim optimiranjem, ki vključuje tudi emergijske kriterije, lahko izboljšamo tako socioekonomsko uspešnost kot tudi sistemsko trajnost panoge.

V slednjem vidimo ključni doprinos emergijske analize pri vrednotenju proizvodnih sistemov.

V nadaljevanju povzemamo rezultate enokriterijskih optimizacijskih modelov, ki zasledujejo posamezne emergijske cilje.

V nadaljevanju posvečamo pozornost teoretičnim osnovam emergijske analize.

Takšen primer so denimo tudi analize, ki gredo v smeri emergijske analize učinkovitosti kmetijskih sistemov.

Slednje je problematično predvsem z vidika iskanja optimalne rešitve, ki v naboru ciljev vključuje tudi emergijske kriterije.

Slednja sicer beleži izrazito slabe ekonomske rezultate, vendar je z vidika sistemskega delovanja (torej emergijske uspešnosti) rangirana razmeroma visoko.

Pričujoča naloga predstavlja inovativen poskus integracije emergijske analize v standardni ekonomski model vrednotenja in načrtovanja kmetijske proizvodnje.

Prav tako se razlikujejo tudi cilji raziskav z uporabo emergijske metode.

Posledično so manj zanesljivi tudi izračun emergijske osnove in iz nje izhajajoči pretvorbeni koeficienti.

Pomanjkljivost emergijske analize so visoke podatkovne zahteve metode, vezane na znanstvene discipline, katerih spoznanja so podrejena nezanesljivostim.

Po mnenju nekaterih je pomanjkljivost emergijske analize tudi njena nezadostna pozornost do podrobnosti.

Osrednja prednost emergijske analize je v tem, da s poenotenjem tokov na doumljiv način povezuje naravne in ekonomske sisteme.

Vsem tokovom v izvorni obliki smo po načelih emergijske algebre (poglavje 2.3.3) dodelili emergijsko vrednost in izračunali celotno emergijo posameznega sistema prireje.

Drugi skrajni rešitvi opredeljujeta sistem prireje, ki je z vidika emergijske uspešnosti slabši kot sistem v letu 2010.

Pri tem smo kot kriterij razvrščanja upoštevali vse socioekonomske in emergijske kazalnike (oziroma socioekonomsko in emergijsko uspešnost KMG).

Iz slike je razvidno, da manjšia konvencionalna KMG dosegajo podpovprečne rezultate tako z vidika socioekonomske kot emergijske uspešnosti.

V emergijskih diagramih (na primer Slika 1) se uporabljajo simboli, ki so del sistemskega jezika emergijske analize.

Zaradi visokega deleža dela in storitev pri vseh tipih KMG (Preglednica 12), smo emergijske kazalnike izračunali tudi brez emergije dela in storitev (LS).