V drugem delu študije je avtor preučil še determinante ERPT elastičnosti in v ta namen ocenjene elastičnosti regresiral na številne ekonomske spremenljivke.

Taylor hkrati opozarja, da bi povečanje inflacijskih pričakovanj preko zvišanega ERPT-ja pospešilo inflacijski proces, s čimer poudarja pomen kredibilne monetarne politike.

Poznavanje ERPT stopenj je koristno z vidika preučevanja in napovedovanja domače inflacije, predvsem kadar je prehajanje sprememb deviznega tečaja v inflacijo veliko.

Natančneje, zanimalo ju je, v kolikšni meri se sprememba v kompoziciji uvoza odraža v spremembi agregatne uvozne elastičnosti, tj. v ERPT-ju.

Na podlagi korelacijskih koeficientov lahko sklepamo o pozitivni linearni povezavi med ERPT stopnjo in volatilnostjo deviznega tečaja, volatilnostjo agregatnega povpraševanja ter inflacijo.

Z naraščajočo odprtostjo in s tem povečanim uvozom in izvozom naj bi se povečeval ERPT v uvozne in ostale domače cene.

V primeru manjše depreciacije bodo spremembo deviznega tečaja z znižanjem uvoznih premij v celoti absorbirali tuji izvozniki in ERPT bo ničen.

V makroekonomskem modelu odprtega gospodarstva sta pokazala, da se ob zavezi monetarnih oblasti k stabilni inflaciji zmanjša ERPT v potrošniške cene.

Iz prikaza je nato enostavno razbrati, kdaj je prišlo do spremembe v ERPT stopnji in kako hitro se je sprememba zgodila.

Hkrati je opozoril še, da ERPT elastičnost, ki je za nekatere države višja od ena, lahko nakazuje na potencialno nenatančne ocene.

Izkazalo se je, da ob dani ravni in volatilnosti inflacije večja kredibilnost monetarne politike zniža ERPT v cene življenjskih potrebščin.

ERPT za posamezne države sta, ker nista zaznala kointegracije, ocenila v okviru VAR modela s spremenljivkami, izraženimi v prvih diferencah.

Analiza je rezultirala v robustni in statistično značilni povezavi med stopnjo in variabilnostjo inflacije ter ERPT-jem v potrošniške cene.

Z vključitvijo mednarodne trgovine v model lahko stroški prilagajanja cen pojasnejo nepopoln ERPT v uvozne cene mednarodno tržljivih dobrin.

V nadaljevanju predstavljam dve vsebinsko različni raziskavi, ki sta razliko med ERPT stopnjama vsaj delno pojasnili z dotičnim dejavnikom.

Spodnja dva prikaza služita namenu predstavljanja rezultatov v obliki kumulativne elastičnosti, kot je to pogosto običaj v ERPT literaturi.

Slednje je bilo že v nekaterih drugih raziskavah pojasnjeno z upadom cenovne moči podjetij oziroma z zmanjšanim ERPT-jem.