sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "fdca".
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Glede na meritve lahko torej sklepamo, da se najobsežnejše medmolekulske interakcije pojavijo v primeru FDCA, kjer predpostavljamo tvorbo dolgih n-merov.
V literaturi zasledimo, da lahko molekule FDCA med seboj interagirajo preko π-π interakcij, ki so posledica aromatičnosti furanovega obroča.
FDCA ima na mestu 5 vezano karboksilno funkcionalno skupino, ki doprinese k močnejšemu resonančnemu efektu kot aldehidna skupina v primeru FFCA.
Postopek izolacije FDCA je zahteven in zajema številne ekstrakcije s pomočjo organskih topil, kar znižuje trajnostno naravnanost procesa.
Dober primer tega je FDCA, ki služi kot osnovna gradbena enota za proizvodnjo polimerov kot so bio-osnovani poliamidi in poliestri [17].
Proizvodnja FDCA, se začne z razklopom biomase do osnovnih komponent, med katere sodita tudi celuloza in hemiceluloza.
Tvorba nmerov se zdi manj verjetna, saj geometrija ne deluje tako ugodna kot v primeru FDCA.
Rezultat nakazuje, da je v vodni raztopini malce več kot polovica vseh molekul FDCA enkrat deprotoniranih.
Primer na mestu je FDCA in njene prej opisane superiorne lastnosti v primerjavi s tereftalno kislino.
V nadaljevanju se bomo omejili zgolj na eno, precej perspektivno, bio-osnovano spojino - to je 2,5-furandikarboksilna kislina (FDCA).
Kljub dejstvu, da je FDCA dikarboksilna kislina na grafu ne opazimo dveh prevojnih točk.
HMF lahko nato po dveh poteh pretvorimo v FDCA, obe pa zahtevata tristopenjsko oksidacijo.
Zaradi težav z nizko topnostjo FDCA v vodi smo pripravili približno 10 mM raztopine vseh treh vzorcev.
Pri tem pa je potrebno upoštevati, da ima molekula FDCA dve karboksilni skupini.
FDCA je strukturno zelo podobna tereftalni kislini (TPA), ki jo pridobivamo iz nafte.
Slika 3: 2,5-furandikarboskilna kislina (FDCA) sestoji iz furanovega obroča, na katerega sta na mestih 2 in 5 vezani dve karboksilni skupini [15].
V literaturi je bilo do sedaj opisanih dokaj malo encimov, ki so zmožni katalizirati katerega izmed treh korakov oksidacija HMF v FDCA.
Na podlagi rezultatov v tabeli 3 lahko sklepamo, da do največje interne stabilizacije deprotonirane molekule pride pri FDCA, saj je ∆𝐺𝑎𝑞 najnižja.
Na podlagi teorije iz organske kemije smo predvidevali, da bo imela deprotonirana molekula FDCA na mestu 2 manjšo elektronsko gostoto od FFCA.
Težava se pojavi pri iskanju ustreznih encimov, saj je le redko kateri zmožen katalizirati direktno tristopenjsko oksidacijo HMF v FDCA.