sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "fmgg".
Kliknite za poizvedbo
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
FMGG so idiopatske, kar pomeni, da vzrok za njihov nastanek ni znan.
Za izbiro učinkovitih pristopov v terapiji je torej ključnega pomena ustrezna diferencialna diagnostika, saj je vsak pristop primeren za drugo podskupino FMGG.
Koeficienti kažejo na moč povezave, torej ali tisti, ki se bolj strinjajo z določeno trditvijo, tudi pogosteje uporabljajo vaje v terapiji FMGG.
Kljub vsemu je naša raziskava vzpodbuda za nadaljnje raziskovanje FMGG in za bolj natančno diagnostiko, izrazoslovje ter izbiro terapevtskih pristopov v praksi.
FMGG so bile skozi leta različno poimenovane (razvojne fonološke motnje, funkcionalne artikulacijske motnje, zaostanek v razvoju govora brez znanega vzroka, idiopatske MGG).
Z namenom boljšega razumevanja pristopov logopedov k oblikovanju intervencij otrok s FMGG smo v vprašalnik vključili vprašanje o kombiniranju terapevtskih pristopov.
V največ primerih se izkaže, da gre za FMGG, ki pa so lahko zelo heterogene, kar kažejo tudi rezultati naše raziskave.
V zadnjih letih pa se vedno bolj uveljavlja izraz funkcionalne motnje govorjenih glasov (FMGG), ki ga uporabljamo v magistrskem delu.
Glede na to, ali so težave (ne)znanega izvora, razlikujemo organske in funkcionalne motnje govorjenih glasov (FMGG), kot je prikazano na sliki 6.
Večina logopedov v našem vzorcu pogosto uporablja tradicionalno artikulacijsko terapijo pri obravnavi otrok s funkcionalnimi motnjami govorjenih glasov (FMGG).
Razvrstitev v podskupine FMGG je temeljila na modelu diferencialne diagnostike, s čimer je raziskava prispevala k natančnejši klasifikaciji motenj.
Podatki so torej nekonsistentni, sklenemo pa lahko, da pristop ni med najpogosteje uporabljenimi, dobro poznanimi v kontekstu intervencij FMGG.
Nabor intervencijskih pristopov za terapijo funkcionalnih motenj govorjenih glasov (FMGG) je širok, kar predstavlja izziv pri izbiri najučinkovitejših metod.
Terapija z minimalnimi pari je prav tako eden pogosto uporabljenih pristopov, ko gre za obravnavo otrok s FMGG.
Naturalistični pristopi se znotraj slovenskega logopedskega prostora uvrščajo med najmanj poznane in najredkeje uporabljene pristope pri obravnavi FMGG.
Glede na naravo motnje lahko izbiramo med več različnimi pristopi, ki se uporabljajo pri terapiji otrok s FMGG.
Pri diagnostiki FMGG smo si v naši raziskavi pomagali z dvema testoma, obstoječima v slovenskem prostoru.
Logopedi po svetu tako že dalj časa opozarjajo na obstoječe razlike med otroki s FMGG.
Končno vprašanje, povezano z močjo, pa je, ali imajo otroci s FMGG sploh šibkejše artikulatorje.
Funkcionalne motnje govorjenih glasov (FMGG) predstavljajo eno najpogostejših področij logopedske obravnave pri otrocih.