Sklepamo lahko, da FOPNL sheme lahko podpirajo bolj zdrave prehranske odločitve, vendar je njihova učinkovitost morda odvisna od poznavanja in razumevanja oznak.

Rezultati raziskave potrjujejo učinkovitost interpretativnih oznak in obenem opozarjajo na razlike med državami, kar poudarja pomen upoštevanja predhodne izpostavljenosti v raziskavah FOPNL.

Rezultati nakazujejo, da proizvajalci živil morda selektivno uporabljajo različne FOPNL, kar dodatno podpira potrebo po enotni in obvezni zakonodajni ureditvi tega področja.

Raziskave o učinkovitosti FOPNL shem običajno zajemajo štiri ključne vidike: pozornost, razumevanje, preference potrošnikov ter vpliv na izbiro živil in nakupne namere.

Proizvajalci namreč lahko s strateško izbiro različnih sistemov označevanja FOPNL vplivajo na zaznavanje izdelka, saj posamezen sistem izpostavi različne vidike hranilne sestave.

Različne kategorije živil se med seboj razlikujejo tudi po tržnih strategijah, pričakovanjih potrošnikov in načinu, kako jih obravnavajo posamezne FOPNL sheme.

Raziskave o vplivu FOPNL na izbiro živil kažejo na mešane rezultate, zato so na tem področju potrebne dodatne raziskave.

Pri uporabi FOPNL in drugih prostovoljnih shem označevanja na slovenskem tržišču so bile zaznane opazne razlike med kategorijami živil.

Med državami so opazne tudi razlike v preferencah potrošnikov do FOPNL tako na splošno kot tudi do posameznih shem.

Kljub relativno nizki prevalenci uporabe FOPNL na slovenskem tržišču se nakazuje trend, ki bi ga bilo smiselno podrobneje raziskati.

Zato je smiselno analizirati, ali se tudi prostovoljne sheme FOPNL v resnici pogosteje pojavljajo prav na teh izdelkih.

Raziskave, ki preučujejo vpliv FOPNL na izbiro živil in potrošnikove nakupne namene v resničnem okolju so bolj redke.

Hkrati smo analizirali tudi objektivno razumevanje vseh uporabljenih prikazov hranilne sestave, ter poznavanje in subjektivne preference do FOPNL.

Vrednotenje uporabe prostovoljnih FOPNL shem na predpakiranih živilih na slovenskem tržišču je pokazalo, da so takšne sheme prisotne le na 15 % živil.

Subjektivne preference potrošnikov do FOPNL niso bile povsem usklajene z njihovim razumevanjem in vplivom na izbiro živil.

Sheme FOPNL namreč ne obstajajo v izolaciji, temveč so obkrožene s širšim družbenim, političnim in prehranskim okoljem.

Rezultati poudarjajo potrebo po usklajenem označevanju, podprtem z izobraževanjem in ozaveščanjem potrošnikov, za optimiziranje pozitivnega učinka FOPNL.

Rezultati naših raziskav podpirajo uvedbo obveznega FOPNL in lahko pripomorejo k razvoju na raziskavah temelječih javnozdravstvenih politik.

Navedene nedoslednosti postanejo bolj izrazite, ko gre za javno podporo in subjektivno interpretacijo FOPNL s strani potrošnikov.

NS je FOPNL shema, ki potrošnikom na enostaven način omogoča razlikovanje med živili s pomočjo večstopenjske lestvice.