Števca uporabljata plastične scintilacijske detektorje, ki temeljijo na zaznavi izsevane svetlobe ob energijskem vzbujanju nekaterih materialov ob pomoči fotopomnoževalk.

Za komunikacije po optičnih vlaknih zato ne uporabljamo fotopomnoževalk , pač pa veliko hitrejše polprevodniške fotodiode .

Večje število fotopomnoževalk bi pripomoglo k natančnejši lokalizaciji dogodkov.

Verjetnost za nezaznano koincidenco je tako večja pri uporabi fotopomnoževalk z mikrokanalnimi ploščami.

Velja omeniti, da smo pri nadaljnjih meritvah vedno uporabljali par silicijevih fotopomnoževalk istega proizvajalca.

V večini fotopomnoževalk je zbiranje in usmerjanje doseženo z dodatkom električnega polja v ustrezni konfiguraciji.

V primeru, ko svetlobo zaznata dve fotopomnoževalki, se tak dogodek nariše v črto, ki povezuje kota teh fotopomnoževalk.

V nekaterih detektorskih sistemih se namesto fotopomnoževalk uporabljajo silicijeve fotodiode.

Uporaba zmogljivih laserjev, občutljivih fotopomnoževalk in napredne računalniške tehnologije je povečala natančnost in zmogljivost pretočnih citometrov.

Ti fotoni zaradi popolnega odboja ostanejo ujeti znotraj plošč in potujejo do fotopomnoževalk, pritrjenih na vsakem koncu plošče, ki te fotone zaznajo.

Svetloba teh scintilacij skozi svetlobni vodnik potuje do mreže fotopomnoževalk, ki oddajo električni signal, sorazmeren jakosti svetlobe, ki jo detektirajo.

Signali, ki ne dospejo do obeh fotopomnoževalk, se smatrajo kot šum ozadja.

Scintilacijska detektorja priključimo na visoko napetost in tako omogočimo delovanje fotopomnoževalk, vgrajenih v detektorja.

S takšno kombinacijo združimo dobro energijsko in prostorsko resolucijo silicijevih detektorjev, z občutljivostjo in velikostjo klasičnih fotopomnoževalk.

Pri tej nastavitvi se signala iz obeh fotopomnoževalk seštejeta, ne glede na njuno amplitudo.

Pri neposredni vezavi anodnega izhoda iz fotopomnoževalk je terminacijski upor tudi ključen za dovolj hitro odvajanje plazovno zbranega naboja.

Položaj fotopomnoževalk in velikost električnih signalov ter oblika in položaj kolimatorja določajo lokacijo, kje na dvodimenzionalni projekciji pacienta se radioaktivni vir nahaja.

Overvoltage), pri kateri smo izvajali meritve, smo določili glede na specifikacije, ki jih je podal proizvajalec posameznih silicijevih fotopomnoževalk.

Optični presluh je še eden od neželenih pojavov pri delovanju silicijevih fotopomnoževalk.