Fredric Jameson temu pravi obdobje postmodernizma – torej postmodernizma kot kulturne dominante , kjer se je estetska produkcija integrirala v splošno produkcijo potrošnih dobrin .

Fredric Jameson je v svojih razmislekih o aktualnih kulturnih fenomenih izhajal iz mnogo širše palete sodobnih teorij in ne zgolj iz marksizma.

Fredric Jameson torej pojavnost postmodernizma ne opisuje kot (izbirni) slog, temveč ga zgodovinsko koncipira kot kulturno dominanto logike poznega kapitalizma.

Fredric Jameson, vplivni marksistični teoretik, postmoderno kulturo vidi kot kulturo potrošniške družbe, kateri dominirajo znaki, podobe in sporočila.

Fredric Jameson pravi takole : ljudje se zavedajo vsakdanjih sporov , konfliktov , celo družbenih nasprotij , antagonizmov in kontradikcij .

Fredric Jameson zagovarja tezo, da je v postmodernizmu prišlo do uničenja kakršnekoli avtonomije, ki jo je imela prej kulturna sfera (2001: 59).

Fredric Jameson51 je postmoderni premik okarakteriziral prav kot posledico krize v percepciji prostora in časa .

Danes si težko zamislimo razpravo o postmodernizmu , ki ne bi upoštevala vloge , ki jo je pri njegovi analizi imel Fredric Jameson .

Na avtentično kulturo in umetnost Fredric Jameson naslavlja zahteve po političnih in angažiranih pogledih , stališčih in subverzijah vzpostavljenih norm , pogledov .

Teorema v tej zimski noči daje ponovno na tapeto moderno in modernizem , kot jo zastavlja in bere Fredric Jameson .

Kot je še pred prevlado neoliberalizma opozoril Fredric Jameson , je namreč marksizem , tako kot krščanstvo , razvil lastno , univerzalno kulturo .

Tudi na začetku omenjeni Fredric Jameson v svoji knjigi o utopiji glavni problem vidi v individualni zavisti.

Ko je govoril na splošno o produkciji teorije , je Fredric Jameson podal rahlo modulirano verzijo tega : transkodiranje .

V pomoč nam je lahko koncept o političnem nezavednem , ki ga je prvi razvil Fredric Jameson .

Fredric Jameson se v svojem delu Brecht kot metoda osredotoča predvsem na pomen historičnosti, zato se naslanja tudi na Galileijevo zgodbo.

S tem , kar imenuje Fredric Jameson kulturna logika poznega kapitalizma , se preprosto ne ukvarjajo .

Fredric Jameson to opisuje z besedami, da "si je lažje predstavljati konec sveta kot pa konec kapitalizma" (Mason, 2012: 27).

V 91. letu umrl eden največjih živečih marksističnih mislecev, filozof in kulturni kritik Fredric Jameson .

Socializem ali komunizem je tako stvar želje , tovrstna želja pa , kot pravi Fredric Jameson , še ni našla svojega Freuda ali Lacana .

Najbolj uveljavljen med njimi je Fredric Jameson , za zbornik je prispeval članek z naslovom Realizem in utopija v Skrivni navezi .