besede niso toliko žalostile, kolikor j o je genilo,
Če Bog da saj ti ga tudi treba ne bode ali sedaj se ne moremo geniti ne na desno ne na levo
Ona se ni genila; prijel jo je za roko; drobni prstki so ležali v njegovih hladno in mrtvo . . .
Ležalo je pred njim mirno, iztegnjeno; ni se genilo in tudi oči ni bilo več, nič se ni svetilo.
Deček je otožno pogledal mater, ki je stala kakor okamenela ter se ni upala geniti se v njegovo obrambo
Ležalo je pred njim mirno iztegnjeno ni se genilo in tudi oči ni bilo več nič se ni svetilo
Čas je vendarle tak da se človek še geniti ne more
prav narahlo skušal geniti srce nespovedanega grešnika,
bila, zaželela bi si sklenico kave; mati se ni genila. „Še za
Nežni gospodič je bil tako stolčen in premlačen da se ni genil
pokrajine na blatni cesti in se ni mogel geniti, dasi je
Na njenih licih se ni genila niti najmanjša žilica bila je trda kakor mramornat kip
Kakor da se je dvignila iz teme, je stala tam, ne da bi se genila, nalik
On jo je za hip gledal in se jel tresti šel je varno bliže ona se ni genila potem še bliže ona se ni
Po Francevem odhodu se Horvin skoraj ni genil od Milavčeve postelje.